Pred 35 leti je tedanji 3. b razred Slovenske gimnazije pod vodstvom razredničarke Marije Spieler na poletnem šolskem izletu pripotoval na Ziljsko Bistrico. Tam jih je s traktorjem pričakal njihov profesor matematike Urban Popotnig in jih na kmetijski prikolici zapeljal na Bistriško planino, od koder so se dijaki in dijakinje peš spustili v dolino. Pet let pozneje, junija 1991, je večina od njih uspešno opravila maturo. 30 let po zrelostnem izpitu se je razred minulo soboto spet srečal v zgodnjih jutranjih urah na Ziljski Bistrici. In tudi tokrat jih je pričakal Urban Popotnig, jih spet na prikolici spravil na planino, od koder so se nekdanji sošolke in sošolci – med njimi, kakor je že tradicija, tudi tisti, ki so se iz razreda poslovili že pred maturo – povzpeli na vrh Ojsternika. In se zatem spet peš odpravili v dolino, kjer so po športnih izzivih, ko so se jim pridružili še drugi nekdanji sopotniki, večer prijetno, ob izvrstni hrani in izbrani pijači preživeli pri Stari pošti. In tudi še po 35 letih so jih dan navrh bolele mišice, koga pa še glava. Obujanje mladostnih spominov pač utegne biti kdaj tudi naporno.
