Tanja Domino, roj. Herk (30) se je leta 2018 po zaključku študija v Gradcu preselila na Dansko, v mesto Aarhus. Tanji in partnerju Alexandru, ki je medtem postal tudi njen mož, sta se rodila dva fantiča: Elias (3) in Jonas, ki je 9. maja praznoval svoj prvi rojstni dan. Kako se je razvilo življenje mlade družine na Danskem?
V življenju ne gre vedno vse natančno po načrtih ali naših predstavah. Življenje se nam lahko včasih v hipu postavi na glavo in zelo hitro je treba najti pravilne odgovore na velika vprašanja. Taka velika vprašanja si je leta 2018 postavila tudi Tanja Domino, roj. Herk, ko je ugotovila, da pričakuje otroka. Tedaj je v Gradcu ravno zaključevala mastrski študij. Nekoliko prej je na potovanju v Kostariki spoznala svojega partnerja Alexandra, ki je medtem postal njen mož. Alexander je doma iz danskega mesta Aarhus, sam je nekaj časa živel tudi v Avstriji. V bližini Gradca je delal kot smučarski inštruktor. »Seveda je bilo to, da bom že kmalu postala mama, presenečenje,« pripoveduje Tanja Domino. Veliko sta se pogovarjala o tem, kaj naj storita in kje naj bo življenjsko središče njihove družine. Ker je hotel Alexander še študirati in je to želel storiti na Danskem, sta se odločila, da se bosta preselila tja, in sicer v mesto Aarhus. Na Danskem se je morala Tanja Domino na začetku šele znajti, saj je bila prvič v državi, jezika, danščine, pa ni obvladala: »Odločitev, da se preseliva na Dansko, zame ni bila enostavna, a zdaj sem mnenja, da je bila pravilna.« Še danes ima včasih domotožje, manjkajo ji predvsem družina in prijatelji ter domače okolje in kultura: »Spoznavanje novih kultur je zanimivo in nekaj lepega, a tisto, kar je domače, ti je vedno bliže.«
Ko se je Tanja Domino preselila na Dansko, je bila že noseča. V prvem letu je spoznala veliko novega, zanimivega. Takoj se je lotila učenja danščine: »Na začetku nisem razumela ničesar. Sicer je jezik podoben nemščini in angleščini, iz tekstov je možno razbrati nekaj informacij.« Ljudje na Danskem znajo tudi angleško. »A v družbi seveda preklopijo na danščino in potem sem bila izgubljena,« pripoveduje Tanja Domino. Tudi ker se Danci med sabo neradi pogovarjajo v angleščini, je bila nekako prisiljena, da se jezika hitro nauči. Nekaj mesecev je hodila na jezikovni tečaj, po rojstvu Eliasa sta se doma z možem Alexandrom primarno pogovarjala v danščini. Veliko se je naučila tudi v svoji prvi službi na Danskem. Tam je bilo vse v danščini, ob delu in s pomočjo kolegov se je ogromno naučila in napredovala. Medtem ji jezik ne dela več težav: »Govorim bolj ali manj tekoče, le včasih mi še kakšna beseda manjka, tudi pisanje mi gre dobro.«
Leta 2018 se je rodil njun prvi sin Elias. Od vsega začetka sta se starša dogovorila za večjezično vzgojo: Mama Tanja govori z Eliasom izključno slovensko, z očetom se pogovarja v danščini, v družini se med sabo pogovarjajo v nemščini. »Elias je zdaj star tri leta in govori slovensko in dansko. Nemščino dobro razume, za govorjenje mu pa še manjkajo besede,« ponosno pripoveduje Tanja Domino. Če družina sedi pri mizi, se Tanja z možem Alexandrom pogovarja v nemščini, če govori z Eliasom, pa preklopi v slovenščino in sin mami odgovarja tudi v slovenščini. Ker je danščina tudi v vsakdanu najbolj prezenten jezik, je pri Eliasu trenutno najbolj dominanten jezik. Tanja Domino: »Upam, da se bo tudi naš drugi sin Jonas naučil vse tri jezike. Vendar se ne mudi, ker zdaj še ne govori.« Staršem, ki nimajo skupne materinščine, Tanja Domino svetuje, naj govori z otroki vsak v svojem jeziku, starši pa naj pri tem ostajajo konsekventni. »Otrok se hitro nauči in ve, v katerem jeziku se pogovarja z mamo ali očetom.« Jezik je tako povezan z določeno osebo, z mamo, očetom ali dedkom, kar je po njenem mnenju za otroke zelo dobro.
Za Tanjo Domino je materinščina velikega pomena: »Če Eliasa včasih nagovorim v danščini, je povsem drugače, kot če se z njim pogovarjam v materinščini, v slovenščini.« Vsakdan mlade družine je precej natrpan. Tanja hodi v službo, Alexander na univerzo, otroka sta v varstvu oz. otroškem vrtcu. Na Danskem traja materinski dopust največ dvanajst mesecev, tudi skoraj vsi očetje koristijo karenčni dopust. Večina otrok je mlajših od enega leta, ko pridejo v varstvo, tako je bilo tudi z Eliasom in Jonasom. Mladi družini želimo še naprej vse najboljše!
