Trideset let predsednik Slovenske prosvetne zveze

Obirsko/Horce Z življenjsko partnerico Danico in najmlajšim sinom Matejem oče štirih otrok Gusti Brumnik – tako ga kličemo od mladih nog – živi v Horcah pri Šentvidu v Podjuni, kar ima za posledico, da ga je življenje  posrkalo še v tretji kulturni kotiček njegovih življenjskih stezic – v neposredno sosedstvo Kulturnega doma Danica v Šentprimožu, ki je žarišče živahnega utripa izjemno ustvarjalnega Slovenskega prosvetnega društva Danica in mu Brumnik kot predsednik solastnice SPZ namenja seveda  vso pozornost.  Osupel sem bil nad sijajno obnovljenim in dograjenim kulturnim domom, ki sta mi ga za konec mojega obiska razkazala Danica in Gusti in me potrdila v prepričanju, da je vzajemna pot, kakor jo že desetletja ubirajo pri SPD Danica, najboljši obet za zdrav razvoj narodne skupine ter slovenščine v koroških dolinah in grapah. Odprtje povečanega in posodobljenega Kulturnega doma bo, čim ko se bo ugnal ali vsaj umiril nadležni virus, za obiskovalca in obiskovalko nedvomno veličasten dogodek. 

Ker pa je Gusti Brumnik tudi Obirčan, ki ima sina in dva vnuka v Železni Kapli in vsem rad namenja nekaj svojega časa, so mu najbrž sojenice, ko je bil še v zibelki, zapisale, da se bo njegovo življenjsko krožišče po študiju na Dunaju in zaključenem »sodnikovanju« v Kapli in v Borovljah ustalilo posebej med Obirskem, Horcami in Celovcem. Poleg sinov Borisa, Andreja in Mateja je Gusti oče hčerke Tamare, po poklicu farmacevtke, ki s hčerko – njegovo vnukinjo – živi v Celovcu, napovedan pa je menda že četrti vnuk. 

Za podeželskega fanta, ki je odraščal v obirskih grapah, je samoumevno, da je medtem upokojeni sodnik, ko so lanska in predlanska neurja hudo razdejala tudi podjunske gozdove, rad pomagal svojemu svaku pri pospravljanju podrtih dreves. Ljubitelj neokrnjene narave in gob pa – kakor že leta prej – še vedno rad nabira gobe in jih po dve kili na osebo porazdeli med prijatelje. Doma na Horcah je med drugim pristojen še za rože na vrtu in na balkonu, za vrt s svežo zelenjavo in za dve gredi krompirja. In ker je korona tudi njemu kar občutno okrnila splošno druženje, z ženo Danico dnevno opravita uro sprehoda v gozd ali do Kulturnega doma. V minulem letu pa sta se oba poleg tega tudi marljivo vključevala v delovne akcije pri prenovi in modernizaciji doma.

Nepričakovana obilica časa na pretek zaradi posegov korone je marsikomu odprla okno za doslej odlagane zamisli in naloge. Morda zato so se vsi trije družinski člani v prikupni hišici v Horcah zdaj lotili še sistemskega urejevanja zasebnega slikovnega materiala, najprej obirske rodbinske veje, čaka pa tudi še material v šentviški družinski liniji. Kmalu je sledil naslednji korak in lotili so se s pomočjo rojstnih knjig iz župnijskih arhivov, ki so medtem dostopne na internetu, še zamudnega in dokaj zahtevnega opravila izbrskavanja in sestavljanja rodovnikov. Še dodaten vzgib za končno obdelavo svoje rodbinske zgodbe je za Brumnika bila tudi nedavna smrt njegove matere. Nemajhen izziv je razbrati podatke iz teh starih župnijskih rokopisov, ki segajo nazaj do leta 1720. O tem sem se lahko prepričal na svoje oči, čeprav so med njimi tudi župniki z zelo lepo pisavo.

Zaradi pandemije trpi delo v društvu na Obirskem, kjer so v ospredju moški zbor in skupini Obirčkov, vsakoletne prireditve kot Pohod na Obir ali kolesarski izlet ter dejavnost ročnodelske skupine Ostre šivanke. Korona je delo ohromila in Brumnik se sprašuje, ali
bo po tej zarezi spet mogoče doseči prejšnjo raven. Podobno velja za SPZ, kjer je po Tomažu Ogrisu prevzel 10. aprila 1991 predsedniško funkcijo,  glavno delo v organizaciji pa seveda opravljajo poklicni sodelavci.

SPZ sodeluje tudi z inštitutom Urban Jarnik pri zbiranju ledinskih imen in je Brumnik, ker Podjuna šepa za Rožem, pobudil tozadevno akcijo v občini Železna Kapla. Sam se je lotil krajev Obirsko in Korte in zbral je že dve tretjini hišnih in ledinskih imen. Za podlago mu je služil tudi popis, ki ga je v svoji disertaciji objavil njegov bratranec Ludvik Karničar, za ostale kraje pa je našel sodelavce Bertija Ojstra, Francija Sadolška in Miha Traunika.