13. decembra pred 20 leti je ustavno sodišče sprejelo t. i. »Razsodbo o dvojezičnih tablah«. Takrat v zakonu o narodnih skupinah predvidena 25-odstotna klavzula za dvojezične krajeven napise je bila razveljavljena, prav tako bistveni deli takratne uredbe o slovenski topografiji ter konkretno samo enojezična krajevna tabla v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru. Korektna razsodba ustavnega sodišča vse do danes ni uresničena, po enkratni gonji proti ustavnemu sodišču, prestavljanju krajevnih tabel in manjšini sovražnim akcijam kot npr. plakati z napisom »Koroška bo enojezična«, je bil leta 2011 sklenjen kompromis, ki je vseboval tudi obljube narodni skupnosti, ki jih prav tako do danes večinoma niso uresničili, piše predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov in hkrati govornik Iniciative SKUP Rudi Vouk v tiskovni izjavi ob obletnici razsodbe.
Takratni pritožnik Rudi Vouk 20 let po razsodbi ustavnega sodišča vidi nekaj svetlih trenutkov, še več pa zamujenih priložnosti.
Namesto prej 91 (dejansko postavljenih pa samo 77) krajev z dvojezičnimi tablami jih je, vključno s krajema Sveče in Mače, danes 171, tj. 80 več. (…) Bistveni napredek pa je, da danes večina koroškega prebivalstva verjetno nima nič proti dvojezičnosti in odprto proti slovenski manjšini naravnavana politika, kot sta jo vodila deželna glavarja Wagner ali Haider, danes ne bi imela več večine.
(…)
Ni nobene stvarne utemeljitve za način, kako je sestavljen seznam krajev, ki so bili upoštevani v okviru minimalističnega kompromisa iz leta 2011. Interpretacija, kaj je napis topografske narave, je pravna butalščina in nasprotuje vsem mednarodno priznanim standardom, kot jih je npr. tudi Avstrija sama uspešno zastopala na Južnem Tirolskem. Do prostovoljne postavitve dodatnih dvojezičnih tabel je doslej prišlo samo posamično (skupno 7 krajev v 3 občinah). Iz pravice, kot je zagotovljena v členu 7 Državne pogodbe, je postala miloščina, odvisna od dobrohotnosti županov.
(…)
V oči pade, da so isti krogi, ki so v zadnjih dveh desetletjih bili odgovorni za to, da ustavnopravno zagotovljene pravice slovenske narodne skupnosti iz Državne pogodbe do danes niso v celoti uresničene, tisti, ki sedaj zlorabljajo sklicevanje na ustavnopravno zagotovljene pravice v njihovem zoper-stavljanju učinkovitim ukrepom proti pandemiji.
Leta 2022 je 50. obletnica »Ortstafelsturma«. To bi bila dobra priložnost v smislu opravičila gospoda zveznega predsednika z dne 10. 10. 2020 za prepočasno uresničevanje manjšinskih pravic, osveščati javnost o tem, kaj vse je bilo zamujeno in te zamude končno popraviti, piše Vouk.
