Celovec Janko Zerzer je minuli petek za svoje življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado – najvišje priznanje, ki ga podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Odlikovanje sta dolgoletnemu predsedniku in zdajšnjemu častnemu predsedniku KKZ ter vsestransko dejavnemu pedagogu, publicistu in funkcionarju, ki je nenehno deloval in si prizadeval za ohranjanje slovenščine, slovenske kulture in bogatega koroškega narečnega zlata, vročila predsednika obeh organizacij, Janko Krištof in Valentin Inzko. S podeljevanjem Tischlerjeve nagrade ohranjajo tudi spomin na Joška Tischlerja in poudarjajo pomen te osebnosti za skupnost, je dejal predsednik KKZ Krištof.
Slovesnosti v Tischlerjevi dvorani v Celovcu so se udeležili mdr. minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik, predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, podpredsednik državnega zbora RS Jože Tanko, generalni konzul RS Milan Predan s soprogo in konzulka Jasna Goličič Bakovnik ter številni predstavniki političnih, kulturnih in drugih organizacij ter ustanov, s katerimi je nagrajenec sodeloval in še sodeluje.
Po pozdravnih besedah Janka Krištofa so pevsko olepšali prireditev komorna pevka Bernarda Fink in pianistka Monika Seher, ki sta v uvodu predstavili Schubertovi pesmi, nadalje cerkveni pevski zbor iz Sveč pod vodstvom Damjana Oitzla ter kvartet Dobško jezero pod vodstvom Simona Trießniga, v katerem poje tudi hčerka slavljenca, Nada. Občinstvo je še posebej navdušeno sprejelo Bernardo Fink in njeno izvedbo Schubertovih samospevov iz ciklusa »Zimsko popotovanje« in koroške ljudske v priredbi Matije Tomca. Nagrajenec Janko Zerzer se je pri njegovem nastopu pridružil »svojemu« cerkvenemu pevskemu zboru iz Sveč, pri katerem je začel peti pred dobrimi 70 leti, kakor so izvedeli navzoči.
Na vročitveni slovesnosti je nadalje podala svoj nagrajeni govor Jana Haab, zmagovalka letošnjega govorniškega natečaja, ki ga v okviru podelitve
Tischlerjeve nagrade prirejajo od leta 1989 naprej.
Predsednik Narodnega sveta in Zerzerjev sveški sosed Valentin Inzko je v svojem slavilnem govoru orisal lik nagrajenca ter nanizal bogato bero njegovih dejavnosti in pobud skozi desetletja. Ena izmed njih, ki se je porodila pri KKZ in s katerimi se je boril proti izumrtju svoje vasi, svoje materinščine ter proti asimilaciji narodne skupnosti, je skrb za družinski jezik. Omenjena je bila tudi nagrajenčeva globoka povezanost s pesmijo od domače narodne do zahtevne vrhunske glasbe. Inzko, ki je poudaril, da je pri KKZ pod vodstvom Janka Zerzerja prišlo do številnih inovacij in pobud, »predvsem tudi na področju mladinskega dela«, je svoja izvajanja strnil: »Zerzerjeva velika ljubezen je slovenska beseda, narečna in pisna, kultura, ki ga spremlja skozi vse življenje, kultura, ki je bila njegovo poslanstvo! Smisel življenja!«
V svojih besedah zahvale je Janko Zerzer posebej izpostavil svoja najožja partnerja pri razvijanju in uresničevanju idej Nužeja Tolmajerja in Franca Kattniga.
»Ne bom povedal kake tajnosti, da je bil duša KKZ celih 39 let Nužej Tolmajer. Nanj sem se lahko zanašal, ko je bilo treba reševati organizacijske probleme, nastopati v javnosti ali se pogajati s predstavniki kulturnih in političnih struktur. Tretji v tem krogu, ki ga je Nedelja imenovala trojico, pa je bil Franc Kattnig … Pogosto smo se podali skupaj na pot, med hojo ali pri počitku razmišljali in debatirali o novih akcijah … Še več desetletij kot s KKZ sem povezan s svojo ženo Marijo, najina hčerka in vnuki so vsak dan veselje in spodbuda za nadaljnje ideje – hvala tebi za njih in tudi za vdano podporo in včasih potrebno strogo kritiko … Posebna hvala pa seveda velja Bernardi, ki sem jo prvič slišal peti leta 1986 v Buenos Airesu in od takrat naprej ne zamudim nobene priložnosti, da uživam njen čudoviti glas, ki ga ceni ves svet.«