Loče Danes ob 18. uri bo Katarina Urschitz ob Dobniškem jezeru odprla razstavo svojih slik. Dolgoletna ravnateljica ljudske šole v Šentjakobu se po poklicni upokojitvi lahko še bolj posveča svoji notranji potrebi po likovnem izražanju.

Obisk v slikarskem ateljeju Katarine Urschitz v njeni domači hiši v Ločah preseneti z raznolikostjo likovnih del. Že res, da prevladuje ena sama tehnika, zlasti pri novejših delih, in sicer olje na platno, toda motivov in tematik nikakor ni mogoče popredalčkati. Videti so krajinske podobe, kakor so jezero v jesensko obarvani naravi, valovito morje s širnim modrim nebom nad njim ali preplet skalovja in vodovja, videti so portreti, barvno nežni pa tudi krepko prikazani cvetovi ali sadeži, konji, videti pa so tudi čolni, prepolni ljudi na razburkanem morju. Tudi družbena dogajanja in težave človekovega bivanja jo zaposlujejo pri slikarskem delu. »Upodobiti želim tudi to, kar mi roji po glavi, ko spremljam medije. Vse tako hitro mine, jaz pa ob tem začutim potrebo, da stvari slikarsko zaustavim,« pravi.

Risanje kot didaktični pripomoček

Katarina Urschitz je rada risala že kot otrok, »v ljudski šoli sem risanje jemala zelo resno,« slikarsko, predvsem pa risarsko tehniko pa je začela izpopolnjevati kot učiteljica in kasneje ravnateljica ljudske šole v Šentjakobu v Rožu. »Risanje je bilo pomemben element pri didaktičnih pripravah za pouk. Hotela sem otrokom nuditi tak učni material, da so se lahko sami našli v slikah. Otroke sem v šoli tudi portretirala in ko so se učili pisati, sem na primer njihove podobe združila s kakšno črko iz njihovih imen in tako je nastala popolna abeceda. Otrokom pa je s tem rasla tudi samozavest, ko so se videli upodobljeni skupaj z abecedo,« se spominja in dodaja, da so te risbe pogosto nastajale v poznih nočnih urah, ko je imela čas in – ob vzgoji treh otrok – potreben mir. Toliko tudi o tem, da učitelji delajo samo dopoldne …

Vzporedno z likovnim delom za šolo je pri Katarini Urschitz vse bolj »rastla potreba, da bi se tudi sama likovno izražala.« Da bi čim bolj obvladala tudi »obrtniško« plat, tehniko torej, ki je osnova za kakršnokoli dobro umetniško ustvarjanje, se je udeležila raznih tečajev, med drugim tudi pri uglednem in mednarodno priznanem slovenskem slikarju Jožetu Ciuhi – izkušnjo z njim je doživela kot dodatno spodbudo. Zadnja leta enkrat tedensko obišče tečaj pri hrvaškem akademskem slikarju Milanu Baltiću v Celovcu.

Ko ugledaš svojo notranjost

Na začetku je veliko delala z ogljem, zdaj je njeno izrazno sredstvo olje na platno. Četudi sliko lahko dokonča v enem dnevu, se želena podoba v njej razvija počasi. Potrebno je predvsem opazovanje, pozoren pogled, pravi. »Ko imam faze intenzivnega likovnega ustvarjanja, dojemam naravo in nasploh okolje z drugačnimi očmi, barvitost, sence, svetlobo, poteze ljudi občutim močneje. In ravno to me osrečuje. Bolj ko je oko izšolano, več stvari je mogoče opaziti.« Katarina Urschitz je zato prepričana, da je likovno ustvarjanje tudi neke vrsta »psihohigiena, saj svojo notranjost vidiš v slikah.« Pri sebi ugotavlja, da so njene slike samo tedaj izrazno močne, kadar med ustvarjanjem začuti veliko energije. »Potem pa sem zadovoljna.«

Dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih, bo Katarina Urschitz dala na ogled na razstavi, ki jo bodo odprli danes, ob 18. uri v kavarni ob Dobniškem jezeru pri Ločah. Prikazana motivika in tematika bo, kakor je tudi v njenem ateljeju, raznolika, od krajinarstva do portretov in impresij. Razstava bo od petka do nedelje odprta do 6. aprila, ko se bo zaključila s sklepnim dogodkom. Današnje odprtje razstave bo glasbeno obogatil mladi vrhunski interpret na prečni flavti Jaka Slavkov.