V četrtek, 28., in v petek, 29. septembra je na Filozofski fakulteti v Mariboru potekal vsakoletni Slovenski slavistični kongres. Na kongresu so slovenski slavisti stanovsko priznanje za znastveno-raziskovalno odličnost na področju slovenistike podelili jezikoslovki in etnologinji Herti Maurer-Lausegger iz Podgore pri Borovljah. Energična koroška Slovenka je doktorirala iz koroške narečne mlinarske terminologije, veliko se je posvečala koroškemu bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku in je med drugim s pomočjo forenzičnih strokovnjakov Centra za kriminalistično-tehnične preiskave v Ljubljani leta 1992 dokazala, da je šest besedil, rokopisov neznanega avtorja, ki jih hrani Koroška osrednja knjižnica na Ravnah, napisal Drabosnjak. Šlo je za dve varianti Pastirske igre, za Igro o izgubljenem sinu in trojni apokrifni molitvenik (Bukvice za vsakdanje potrebe, Bukvice od svetega križa in Bukvice od Andreja Drabosnjaka). V pripravi je tudi kritična izdaja zbranih del Andreja Šusterja Drabosnjaka, pri kateri gre za večletni, še trajajoči projekt Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani pod vodstvom dr. Matije Ogrina. Za to kritično izdajo je Herta Maurer-Lausseger pripravila kritične prepise obeh variant Pastirske igre, Komedije od zgubleniga sina in Marijinega Pasijona, ki v Ljubljani že čakajo na elektronsko obdelavo. Utemeljitev posebnega priznanja za znanstveno-raziskovalno odličnost je napisala Tatjana Vučajnk z Inštituta za slavistiko na Univerzi v Celovcu. V utemeljitvi med drugim piše, da se je Herta Maurer-Lausseger v »svojih dialektoloških, kulturoloških, sociolingvističnih in etnolingvističnih raziskavah ukvarjala zlasti s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti«. »Je pionirka avdiovizualne dialektologije. Zanjo je izoblikovala standarde ter jih tudi uveljavljala v širši znanstveni in strokovni javnosti. Vsebinsko gre za dokumentacijo tradicionalnih znanj iz duhovne in materialne ljudske kulture dvojezičnega prebivalstva na avstrijskem Koroškem. Te vsebine so predstavljene v okviru filmskih projektov, v katerih so nastali dokumentarni filmi s prevodi v več jezikov in s spremljajočim znanstvenim aparatom. Rezultati njenega znanstveno-raziskovalnega dela na tem področju so nadpovprečno število dialektoloških zapisov ter s tem povezano arhiviranje koroških slovenskih narečij na avdioposnetkih in v dokumentarnih filmih ter pionirska uporaba filmske kamere v dialektoloških raziskavah in znanstveno dokumentiranje narečij s filmsko ekipo. Izdala in analizirala je med drugim tudi ljudska verovanja, ohranjena v koroških Švilah Prerokilah. Pri tem delu je vzpostavila projektno in dolgoročno sodelovanje z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU v Ljubljani.«