V avditoriju koroške ORF je v četrtek, 9. februarja, potekala osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku (8. februar). Glavna govornica je bila novinarka in pisateljica Ana Grilc, umetniško so slovesnosti vtisnili pečat Praprotnice in »teatr zora« skupaj s šolarkami in šolarji Višje šole za gospodarske poklice Šentpeter. 

Avditorij koroške ORF je sicer prostoren, a je kljub temu kakih 20 do 30 oseb slovesno obeležitev slovenskega kulturnega praznika spremljalo stoje. In to še pred stoječimi ovacijami, s katerimi je občinstvo nagradilo igrani recital z naslovom »O, kak se po rožah toži mi«, ki ga je izvedel teatr zora skupaj s šolarkami in šolarji VŠ Šentpeter. Pred tem uro dolgem, a gledališko in vsebinsko razgibanem, angažiranem recitalu (režija Marjan Štikar), so publiko s pesmijo pozdravile Praprotnice, ki jim je sledil pozdrav Antona Novaka, generalnega konzula RS v Celovcu. Konzulat je namreč skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo tudi organiziral letošnjo proslavo.  

»teatr zora« skupaj z gledališko skupino VŠ Šentpeter

Kolaps utvare o homogenosti avstrijske kulture

Glavna beseda na letošnji proslavi je pripadla novinarki in pisateljici Ani Grilc, ki je postregla z bojevitim in angažiranim slavnostnim govorom. V kontekstu izoblikovanja avstrijske nacije po drugi svetovni vojni je Ana izpostavila dve različni razumevanji nacije. Eno revolucionarno, ki izvira iz Francije in po katerem je vsak/a, ki se strinja s francosko ustavo in idejami razsvetljenstva, Francoz oz. Francozinja. In drugo, romantično oz. nemško pojmovanje nacije, ki to veže na isto kri, ozemlje, poreklo, vero in kulturo. Na pogorišču 2. svetovne vojni se je Avstrija poskušala distancirati od tega »Blut und Boden« pojmovanja nacije s hibridnim konceptom kulturne nacije, torej take, v kateri je povezovalna vez (ista oz. deljena) kultura. Tako nastali koncept nacije je Ana Grilc označila za »Frankensteinsko bitje«, ki najraje slavi svoje reke, jezera in gore, športnice in športnike, v manjšinah pa vidi grožnjo za svojo identiteto. S samim dejstvom obstoja manjšin namreč »kolabira iluzija o homogenosti avstrijske kulture«. Zato je »kultura je v svoji osnovi politična, posebej še v Avstriji, posebej še na Koroškem«. 

Med igranim recitalom so večkrat zapele Praprotnice

»Beg v kulturo se mora končati«

Govornica je zlato dobo kulturne ustvarjalnosti koroških Slovencev zakoličila v 70. letih, ko se je skoraj vsaka vas v Rožu, Podjuni ponašala s svojimi gledališkimi ali lutkovnimi skupinami, inštrumentalnimi in pevskimi skupinami. »Slovenske narodne pesmi so tako ganljive, da se jim celo nemškonacionalni zbori ne morejo upirati.« Nato je govornica prešla v sedanjost z omembo globalizacije in vse večjih razprav o politiki identitet tudi na Koroškem: »Identitetna politika je postala nepričakovana kulturna sila, saj postane identiteta v hiperkapitalizmu blago, s katerim je treba gospodariti.« Čeprav ima Koroška do slovenske narodne skupnosti »mačehovski odnos«, »postane manjšina v eri identitetne profilizacije odlična potrošna dobrina«. Ana Grilc je nadalje povedala, da do danes »zastopniški manjšinski in deželni politiki ni uspelo oživiti enakopravnosti med nemško in slovensko narodno skupnostjo«. »Umiramo, ker v letu 2023 ne obstaja primeren politični, socialni, izobraževalni in kulturni okvir, da bi slovenska manjšina lahko preživela,« se je glasila sklepna diagnoza, ki jo je Ana podkrepila z besedami, da »na Zilji le še peščica otrok obvlada ziljsko narečje«. In še: »Narodna skupnost do danes noče priznati propada, ki se že dogaja, ker jo skrbi njena politična moč. Kakšna politična moč?! Kar se nam danes prizna, se nam prizna iz bontona. Edini manevrski prostor, ki nam je ostal, je kultura, veliko vprašanje naslednjih let je, kako bomo ta prostor uporabljali. /…/ A zakaj bi se živi zakopali v grob? Ta beg v kulturo se mora končati, kultura namreč ni kraj, ampak orožje, vzemimo ga v roke.«                  

Mlade igralke in igralci med sklepno pesmijo »Samo da rata ne bude«

Posnetek govora Ane Grilc lahko poslušate tukaj: Povezava