Katoliška akcija in Nedelja sta v sodelovanju s tinjskim Katoliškim domom prosvete tudi letos priredili novoletno srečanje. Zaradi aktualne situacije je bil del sodelujočih navzoč v tinjskem katoliškem domu, ostali pa so se virtualne prireditve udeležili po spletu. Udeležence srečanja je pozdravil dolgoletni sodelavec doma Daniel Sturm, skozi prireditev na temo zorenja naroda in narodne zavesti pa je vodila Marija Gruškovnjak, podpredsednica Katoliške akcije.
Ministrica Helena Jaklitsch je spregovorila o slovenstvu in o času, ko slavimo 30. obletnico samostojnosti Republike Slovenije. Razmišljala je o tem, ali ima »narod« še svoje mesto v moderni družbi ali je ta kategorija že preživeta oz. že presežena. Ravno slovenski narod je svojo samobitnost utemeljil na občutenju narodne pripadnosti. Zgodovinska obdobja in pretresi so nas dobrih 1400 let gnetli in oblikovali, moč, korenine in identiteto pa nam je dajalo narodno samozavedanje. Zaradi majhnosti nam dolgo ni uspelo urediti samostojne države. Narod je zrasel iz apolitične mase v samozavesten subjekt, kar je temeljilo na delu narodnih buditeljev na področju današnje Slovenije in zunaj nje, in dosegel čas samoumevnosti. Lastna država nam je prinesla demokratično življenje, kjer se nam za obstoj naroda in njegovega jezika ni treba več boriti. Pozabiti pa ne smemo, da biti Slovenec ni naravna danost, temveč za marsikoga zavestna odločitev – predvsem za Slovence v zamejstvu in tujini – zato ne smemo izgubiti ljubezni do sebe, torej do svojega naroda in svojega jezika.
V pogovor se je preko spleta vključil diplomat Zdravko Inzko in poročal o svojih izkušnjah z Luksemburžani, ki so prebivalci zelo majhne države, vendar nikoli ne omenjajo svoje majhnosti. Tudi Slovenci bomo morali pozabiti majhnost in bolj razmišljati o dosežkih svojega naroda, torej o kakovosti, ki jo dosegamo. Majhnost nas nikoli ni ovirala pri uspešnosti, kar lahko okrepi našo narodno identiteto.
Samostojni umetnik Karl Vouk je predstavil delovanje oz. projekte Zveze koroških pregnancev. Čeprav je partizanski upor proti nacizmu in fašizmu do-primogel k avstrijski državni pogodbi, nekdanji partizani oz. slovenska manjšina tudi po vojni ni imela podpore uradne politike. Zveza koroških pre-gnancev s svojimi projekti in s publikacijami občo politiko in javnost opozarja na situacijo Slovencev v času nacizma in na vprašanje, na kateri strani je med vojno »stala« Avstrija. Opozoril je, da spomeniki žrtvam vojne, kjer se ne ločuje med padlimi agresorji in njihovimi žrtvami, zabrišejo zgodovinsko sliko (npr. spomeniki, kjer so navedena imena vojnih žrtev, ne glede na stran, na kateri so se borili ali na civilno prebivalstvo). Takšni spomeniki nič več ne povedo o ne zgodovinski situaciji oz. nas nič več ne naučijo.
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je povedal, da vidi obdobje 1991–1992 kot milostni trenutek, ko nas je obsijal milostni sij samostojnosti in mednarodnega priznanja Republike Slovenije. Ta milostni sij nas je pozval, da se premaknemo iz »zapečkov strahu« v veselje, kjer smo enotni in držimo skupaj. Slovenija živi v kontekstu Evrope, kjer ohranjamo narodnostno istovetnost in lastne korenine. Slovenci v sebi združujemo germansko urejenost, romansko melodičnost in slovansko čustvenost. Škof je poudaril, da evropsko skupnost zaznamuje velika kulturna raznolikost, da pa imamo skupno krščansko vero in moralno socialno pravičnost. Svobodo in zagon je evropskim narodom prineslo krščanstvo. Pomembno je, da se zavedamo teh krščanskih korenin in da prisluhnemo »šepetanju svetega duha« in znova najdemo ta stari vzgon.
Posvečena sestra Anja Kastelic, ki veliko dela z mladimi, je povedala, da živimo v času, ko gre za spremembo dobe, kar označuje kot »čas praznjenja«. Najti moramo ravnovesje med tistim, kar odhaja, in tistim, kar nastaja. Poklicani smo, da živimo odnose, saj potrebujemo občutek, da nismo sami. Tudi v cerkvi je pomembno, da ustvarimo neko vrsto domačnosti. Pri delu z mladimi sestra ugotavlja, da mladi ne marajo jezika moralizma in da pogrešajo pristnost. Mlade generacije so krhkejše in bodo snovale bolj mehko in toplo versko skupnost. Ne zanima jih forma, temveč vsebina. Čisto vsak od njih hrepeni po ljubezni božje besede.
Prireditev Novoletno srečanje je udeležence obdarila s kvalitetnimi prispevki in zanimivimi komentarji iz publike, zaključila pa se je s kulturnim programom glasbe in literarnega branja.
