Stara je šega, da je vsako leto 15. avgusta, na veliko gospojnico oz. na praznik Marijinega vnebovzetja na Otoku ob Vrbskem jezeru tudi slovenska maša, ki jo že leta pevsko in glasbeno ubrano oblikuje hodiški cerkveni zbor pod vodstvom Štefana Sabotnika. Na orglah ga spremlja Bavarec Wilfrid Altmeier, ki prav v ta namen v tem času dopustuje v Hodišah.

Letos je imel mašo krški škof Jože Marketz. Sledeč besedam svetega pisma je v pridigi poudaril pomen medsebojne zvestobe in zaupnega zanašanja na sočloveka in odgovornosti in pristojnosti za drugega, predvsem za ljudi v stiski in bedi. Precejšen del svoje pridige je škof namenil izzivom časa, kot so to pandemija korone z vsemi posledicami za medčloveške odnose, globalne vremenske spremembe s posledičnimi naravnimi katastrofami, kot so ujme, požari, poplave, suša in vojne ter politični zapleti. Vse to že vpliva in bo vplivalo tudi na medčoveške odnose. 

Ofer maše je zategadelj bil namenjen Caritasu in njenim ustanovam v podporo in pomoč ljudem v stiski. V teh časih človek še bolj potrebuje sočloveka. Marsikaj, tako škof, laže sprejemamo z občutki in srcem kot pa s hladno pametjo, in slovenske pesmi, ki so zelo čustvene, so tudi izraz globoke vernosti naroda. »Naša vera se izraža v naših pesmih,« je dejal in morda so Marijine pesmi prav zato tako lepe in nagovarjajo čustva, ker je Marija simbol zvestobe.

Slovenska maša na Otoku ima globoke zgodovinske korenine. Bavarski knez Tasilo je Otok podaril freisinški/brižinski škofiji na Bavarskem in tu je dalj časa živel njen škof Abraham (957-–994). Pod njim so nastali tudi tako imenovani brižinski spomeniki, najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini, najstarejši zapisi v latinski pisavi v katerem koli slovanskem jeziku. Brižinski spomeniki (Monumenta frisingensia/Freisinger Denk-mäler) so shranjeni v Bavarski nacionalni knjižnici v Münchnu, kjer so bili odkriti leta 1807. 

Odtlej so objekt številnih znanstvenih razprav. Spomeniki, tri cerkvena besedila na pergamentu, spisana v karolinških minuskulah, so verjetno del popotnega pastoralnega priročnika, obsegajo dva obrazca splošne spovedi in obrazec pridige o grehu. Ve se, da so besedila nastala na Koroškem, znanost pa še ugiba o kraju nastanka in avtorstvu.

Maša na Gospojnico na Otoku vsako leto privablja rojake z vseh krajev južne Koroške. Letos na primer je bilo videti precej Radišank in Radišanov, pa tudi celovških rojakov. Na Otok pa so vselej radi poromali tudi Selani.