Včeraj, 9. februarja, je Rosina Katz-Logar obhajala 70. življenjski jubilej. Njene zasluge za dobrobit slovenske kulture v domači občini in za delo v vlogi novinarke so izredne.
Mlakarjeva hiša v Gradičah nad Suho, kjer danes gospodari Mlakarjev sin ter etnomuzikolog Bertej Logar, je bila že pred davnimi dnevi hiša polna kulture. Za to sta skrbela Neža, babica Mlakarjevih otrok Rosine, Marije, Berteja, Jokeja in Štefeja, ter dedej Jožef, prav tako pa starši Marija in Engelbert Logar. »Že zelo zgodaj«, pripoveduje Mlakarjeva hči Rosina v pogovoru z Novicami, »smo kot otroci prepevali v suškem cerkvenem zboru. Svoje pa je prispeval tudi moj mož Lenart Katz, ki je leta 1974, po najini poroki, nasledil Janeza Kolterja kot predsednika KPD Drava«.
Srednješolske izobrazbe Rosina Katz-Logar ni pridobila na Slovenski gimnaziji, temveč na BORG v Celovcu – na gimnaziji, ki je bila zanjo tudi posebna narodna šola. Ali kot sama poudarja: »Dala mi je predvsem samozavest.«
Že prvega dne, ko je prišla na BORG, so učenkam in učencem dali prijavnico, ki je vsebovala tudi vprašanje glede maternega jezika. Pri tem jim je učiteljica rekla, da je treba napisati »nemščina, ker slovenskega maternega jezika ni«. Rosina Katz-Logar: »Bila sem kot 14-letna učenka šokirana. Takoj sem se odločila, da napišem slovenščina.« Imela je srečo, da so enako ravnale štiri druga dekleta. Imela pa je tudi občutek, da jo je pri tem podpiral ravnatelj Seiwald, po rodu Ziljan. Podobno se ji je godilo tudi v domu Don Boskovih sester. »Sestre so prepovedale moliti in govoriti slovensko. Kljub temu sem uveljavila svojo materinščino.«
Ko je mož Lenart prevzel vodstvo KPD Drava, so v Žvabeku začeli igrati igre, je Pepej Krop leta 1980 prevzel na Suhi otroški zbor, je leta 1978 nastal ansambel »Energija«, ki ga je prva leta vodil Rosinin brat Bertej, leta 1981 pa je nastal Oktet Suha – še prej, leta 1978, pa je Rosina Katz-Logar ustanovila Pevsko instrumentalno skupino (PIS) KPD Drava. Vse to se je dogajalo v dobi, ko je vladala na Koroškem huda mržnja nasproti slovenskim sodeželanom in sodeželankam, ob kateri so se nekateri vodilni suški politiki še posebej izživljali.
Pri PIS je na začetku sodelovalo pet deklet, ki so obiskovale glavno šolo v Pliberku. Nagovarjale so Rosino Katz-Logar, da bi prevzela vodstvo skupine. »Takrat je,« pripoveduje Rosina, »vodil žvabeško ljudsko šolo Hanzi Tolmaier. Še posebej pa me je podpiral tedanji tajnik KKZ Nužej Tolmaier in nas močno motiviral, za kar sem mu zelo hvaležna. S podporo KKZ sem lahko obiskovala tudi glasbene seminarje na Koroškem in v Sloveniji«.
Polokrogli jubilej PIS
Medtem je minilo 45 let, odkar deluje žvabeška PIS. Rosina Katz-Logar jo je vodila celih 20 let (1978–1998). Njo so nasledili sprva brat Bertej, nato Jasmina Mandl in Vera Sadjak, ki je slej ko prej na krmilu priljubljene pevske in glasbene skupine iz Žvabeka. Rosino zelo veseli, da igrajo pri PIS z različnimi instrumenti, od klavirja in violine pa do harmonike in kitare. »Sploh pa je naša skupina«, pripoveduje ustanovna voditeljica PIS, »zelo kreativna. Njene članice pripravljajo v okviru KPD Drava projekte za otroke in družine, npr. Srečanje pri Štibarju, z otroki pa so uresničili tudi velik in dragocen postni prt za žvabeško cerkev«, pripoveduje ustanovna voditeljica PIS v pogovoru z Novicami.
Rosina Katz-Logar je tudi novinarka pri časopisu »Kleine Zeitung« in svoje delo opravlja z vsem srcem. V prvih dneh, ko je začela pred več kot 20 leti s svojim fotoaparatom in z besedili dokumentirati dogajanja predvsem v velikovškem okraju, so nekateri protestirali pri časopisu zaradi njene narodne pripadnosti. »Tedanji glavni urednik Reinhard Dottolo«, pove Rosina Katz-Logar, »jim je rekel, da se lahko potegujejo. Če se izkažejo, da so dobri, bodo tudi nastavljeni.« Nato ni bilo več protestov proti novinarki iz Nonče vasi. V uredništvu sta ji bila v veliko oporo predvsem Einspielerjev nagrajenec Hubert Budai in Christian Zechner, kateremu je bila še posebej pri srcu dosledno dvojezična izdaja ob Pliberškem jormaku.
Zelo rada je Rosina Katz-Logar poročala o kulturnih prireditvah. Z veseljem se spominja, ko ji je bivši velikovški župan Valentin Blaschitz nekoč rekel: »Nisem vedel, da je toliko slovenskih prireditev v našem okraju. To sem izvedel šele, ko sem bral vaše članke v Kleine Zeitung.« Sicer pa je Rosina Katz-Logar za koroški dnevnik še vedno aktivna, hkrati pa pripravlja vnukinjo Timno, da bi jo nasledila. Sama se trenutno skupaj z možem Lenartom posveča Pliberškemu farnemu listu, ki ga ureja, odkar je leta 1993 prevzel Ivan Olip faro. Predvsem pa velja njena skrb Hiši kulture v Žvabeku. Leta 2015 je bilo slavnostno odprtje skupaj s tedanjim predsednikom Heinzem Fischerjem in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Sicer pa je še posebej ponosna in vesela, da lahko gleda na svojo malo vnukinjo Kajo in poudarja: »Vesela sem in jemljem resno, da sem babica.«
