Bivši zb. sv. SJK Janko Zwitter st., p. d. Abuja v Zahomcu, je 30 let v občinski politiki, od tega je bil dve periodi podžupan. Pogovor z njim ob njegovem 75. življenjskem jubileju. 

Abujev rod v Zahomcu je znan daleč ven iz Ziljske doline. Kako ga bi vi karakterizirali kot naslednik na Abujevi domačiji?

Janko Zwitter st.: Vsi naši predniki so ves čas gledali, da je naša domačija ohranjala domač, slovenski jezik in kulturo. Ponosen sem na svoje korenine. Tako naj bi ostalo tudi v bodočnosti. 

Kateri od vaših prednikov je bil za vas največji zgled?

Najbolj moj oče Janko, nato oba strica Mirt in Franci Zwit­ter.

Vaši spomini na očeta?

Abujeva družina je bila izseljena in je morala po vojni znova začeti na lastni kmetiji. Moj oče je zgodaj umrl, star komaj 59 let. Tako sem moral kot 21-leten fant prevzeti domačijo. Na smrtni postelji me je oče prosil, da naj naša domačija ostane v Abujevih rokah. Rekel mi je, vedno ne bo lahko, toda naj ne obupam. Prepričan je bil, da mu bom izpolnil njegovo željo. 

Stric Franci Zwitter je bil dolgoletni predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Kakšni spomini vas vežejo nanj in kako ocenjujete njegova politična prizadevanja?

Stric Franci me nikoli ni rinil v politiko. Rad je prihajal na svoj rojstni dom in bil ponosen, da sem kot naslednik na Abujevi domačiji uspešno gospodaril. Kot predsednik ZSO pa je stric Franci izkoristil svoje številne politične zveze v korist slovenske narodne skupnosti.

Kakšni spomini vas vežejo na strica Mirta, dolgoletnega poslovodjo Zveze slovenskih zadrug?

Dosegel je, da so ostale zadruge in posojilnice v slovenskih rokah, čeprav čas, ko je bil poslovodja, ni bil lahek. Danes so s prodajo Posojilnice Bank vzeli slovenski narodni skupnosti fundament.  

V Ziljski dolini štejete med najbolj profilirane predstavnike samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev. Kdo vam je še posebej približal pomen samostojnega političnega gibanja? 

Joz Schnabl, p. d. Štuc v Draščah ter dolgoletni zastopnik VS Straja vas v občinskem svetu. Vedno me je pozival: držimo skupaj, da bo na Zili ostala slovenščina. Tudi moj oče Janko me je bodril: biti moramo ponosni, pridni in samozavestni. Enako velja to za pokojnega advokata in predsed­nika Športnega društva (ŠD) Zahomec Janka Wiegeleta, ki se je dosledno zavzemal za to, da je društvo dvojezično.  

VS Straja vas uspešno uveljavlja svojo vlogo v občinski politiki. Zakaj ji to uspeva?

Med drugim zato, ker igramo zaradi delovanja in uspehov našega športnega društva pionirsko ter zgledno in verodostojno vlogo pri uresničevanju športnih projektov. Dobro sodelujemo tudi s pristojnimi organi koroške deželne vlade, ko je šlo za financiranje raznih projektov, npr. obnovljene vlečnice. Prepoznavni pa smo tudi, ko gre za za kulturno delovanje. Naš zbor Oisternig je izredno kakovosten in uspešen. Društvo in zbor Oisternig  skrbita tudi za ohranjanje starih domačih pesmi, gonilni sili pa sta še posebej moja žena Gita in njen brat Franz Mörtl. 

Kako ocenjujete vašo vlogo v občinski politiki?

En sam ničesar ne zmore. To je možno samo, če vlečemo vsi za eno vrv. Le tako nam je bilo možno napredovati od volitev do volitev. Uspelo nam je prepričati vedno več novih volilcev, čeprav so mnogi nekdanji že med rajnimi. To zato, ker smo se odprli in ker vedno več mladih vidi v dvo- in več jezičnosti obogatitev.

Na kaj ste osebno najbolj ponosni?

Na ženo Gito, brez katere ne bi mogel opravljati svojih številnih javnih funkcij, na svoje potomce in na složnost v družini. In na to, da je v dobi, ko sem bil predsednik avstrijske ARGE za konjerejo, uspelo prodati v Indijo 500 kobil. To je bila največja prodaja v zgodovini ARGE za konjerejo.   

Bili ste tudi tri periode zbornični svetnik SJK v Koroški kmetijski zbornici. Kot vemo, se niste prostovoljno poslovili iz te funkcije. Vas to še vedno boli?

Boli me ne, ker vidim, da delujejo predstavniki SJK uspešno. Boli pa me, da ni nobenega predstavnika SJK v zbornici iz Ziljske doline.  

Prihaja pa iz Ziljske doline zbornični svetnik mladi Štuc, Michael Schnabl, sin vašega občinskopolitičnega partnerja Joza Schnabla. Na zadnjih volitvah je bil izvoljen tudi za župana. Kako ocenjujete njegovo delovanje?

 Mladi Štuc se resno trudi.  Treba je z njim dobro sodelovati in se truditi za njegovo podporo pri uveljavljanju naše kulture ter dvojezičnosti. Ko sem na nedavni konstitutivni seji novega občinskega sveta predlagal, da naj bi ustanovili trojezični vrtec, me je župan Michael Schnabl podprl.

Kako gledate na prihodnost slovenske narodne skupnosti ob Zilji?

 Zelo zaskrbljujoče. Včasih smo se v gostilni pogovarjali samo slovensko. Danes slovenski pogovorni jezik izumira. Močno pogrešam karizmatične zastopnike slovenske narodne skupnosti, ki bi si vzeli čas tudi za Zilo. Trdno sem prepričan, da imamo mnogo mladih, ki so odprti za ohranitev slovenskega domačega jezika.