Podelitev Rizzijeve nagrade Hannsu Haasu: Dosledni borec proti nacionalizmu

Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih organizacij sta 20. novembra z Rizzijevo nagrado počastili Hannsa Haasa.

Letošnjo Rizzijevo nagrado, ki jo podeljujeta Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO), je v sredo. 20. novembra v Interkulturnem prireditvenem centru iKult prejel zgodovinar Hanns Haas. Emeritirani univerzitetni profesor je skupaj s pokojnim Karlom Stuhlpfarrerjem avstrijsko zgodovinopisje zaznamoval s kritično analizo, ki se je zoperstavila takratnemu »uradnemu« avstrijskemu zgodovinopisju, kjer so bili koroški Slovenci ali zamolčani ali pa prikazani v dokaj problematični politični interpretaciji. Rizzijevo nagrado SPZ in ZSO podeljujeta osebam in pobudam z zaslugami v prid medkulturnemu sodelovanju. Slavnostna govornika sta bila zgodovinarka Brigitte Entner in zgodovinar Jože Pirjevec, ki poučuje v Trstu. 

Poudarki iz slavnostnih govorov 

Zgodovinarka Brigitte Entner je bila študentka Haasovega kolega Karla Stuhlpfarrerja. V svojem slavnostnem govoru, ki ga je prebral Folti Sima, piše, da se je s prelomnim delom »Österreich und seine Slowenen«, ki ga je Haas leta 1977 izdal skupaj s Stuhlpfarrerjem, srečala šele »v zgodnjih 90. letih. Si čudovit primer za to, da znanost ne more in ne sme biti omejena na izključno imanentni znanstveni diskurz. Že sama odločitev o tem, katere teme bomo obravnavali, je politična odločitev.«

Jože Pirjevec pa je povedal: »Šel je v Prago, da se uči češčine, šel je raziskovat v Ljubljano, s Stuhlpfarrerjem je napisal in objavil knjigo o koroških Slovencih, predvsem pa se je vse življenje s svojim pedagoškim delom na univerzi v Salzburgu, s svojimi publikacijami in angažmajem v družbi dosledno boril proti nacionalizmu in fašizmu. Rizzijeva nagrada, ki mu bo danes podeljena, ni mogla najti primernejšega kandidata.« 

Besede nagrajenca

Zgodovinar Hanns Haas je svoj pogled na Koroško usmeril v letu 1972, v letu ortstafelšturma. Kot pozitivni zgled vključitve jezikovne in etnične manjšine v večinski narod je podčrtal Južno Tirolsko: »Zame je tam iskati zgled posrečenega sobivanja italijanske večine in nemško govorečih, ki uživajo veliko stopnjo avtonomije na strnjenem teritoriju.«

Iz rubrike Galerije preberite tudi