Dovolite, da iz svojega življenja kot 
dvojezični odvetnik na Koroškem 
povzamem utrinke enega samega dneva. 

Gre za štiri dogodke, slučajno je naneslo tako, da so se zgostili tekom 24 ur od 7. septembra zvečer do 8. septembra popoldne in pripovedujejo več o naši manjšinsko -politični realnosti, kot bi lahko prikazali v dolgih komentarjih.

1. Začne se v četrtek zvečer v Selah. Sodišče me je imenovalo za skrbnika nekega selskega društva, kjer so se sprli, vodilni so odstopili, tako da ni več organov za vodenje društva. Moja naloga je pripraviti in sklicati občni zbor. Društvo je staro več kot 100 let in že več kot 100 let deluje izključno v slovenskem jeziku. Sedaj pa je na mizi zahteva nekaterih članov, da naj bo občni zbor tudi v nemščini, zahteva je napisana samo v nemščini, naslov podpisnikov se glasi samo »Zell«, niti dodatno »Sele« ne. Tudi v Selah smo torej tako daleč, si mislim, slovenščina je le, če sploh, pomožni jezik, glavni jezik naj bo nemščina.

2. V petek dopoldne je otvoritev nove Zadruge v Dobrli vasi, pravzaprav vesel dogodek. Veselje pa mine, ko prideš v trgovino in vidiš, da so vsaj naslovi za razne oddelke in artikle dvojezični, toda nemški naslov je napisan veliko, slovenski pa več kot dvakrat manjše. Zadnji, ki je kaj takega počenjal, je bil Jörg Haider na primeru dvojezičnih krajevnih tabel v Pliberku. Zakaj nekaj takega počne Zadruga? Ali mi sami mislimo, da smo manj vredni?

3. Po otvoritvi Zadruge pridem nazaj v pisarno, na mizi leži spis, kjer sem v imenu stranke predlagal, da se naj postopek pred Okrajnim sodiščem v Borovljah vodi v slovenščini. Nič nenavadnega, takšni predlogi so vsakih par tednov in – seveda samo v okviru danih možnosti, s prevajalci, ker sodnik sam ne zna slovensko – sodišče predlogu seveda ugodi. Saj je to tudi ustavno-pravno in v Zakonu o narodnih skupinah zajamčena pravica, ki velja za vsakogar. Tokrat pa nasprotni odvetnik ostro protestira, češ da je uradni jezik nemščina in zahteva, naj se vloga na stroške moje stranke prevede v nemščino. Očitno ni seznanjen s tozadevnimi določili Zakona o narodnih skupinah, čeprav je Korošec. Toda, kar me dejansko užalosti, njegova stranka pripada slovenski narodni skupnosti.

4. Popoldne v Mohorjevi knjigarni iščem knjigo za darilo in vidim razstavljeno knjižico »Volker Pawliska, Von Wahrsagern, Päpsten und Sybillen«. Je zelo lepa knjižica z reki v ziljskem narečju in s prevodom teh rekov v nemščino. Toda, podnaslov se glasi »Gedichte und Miniaturen aus dem windischen Gailtal von Volker Pawliska, Windisch von Hermann Fritz und Gerlinde Kreiger«. Po vseh desetletjih ozaveščanja in diskusije niti pri osebah, ki se dejansko ukvarjajo s tematiko, saj prevajajo iz ziljskega narečja v slovenščino, še nismo prišli tako daleč, da bi spoznali pejorativnost izraza »vindiš«.

To vse v manj kot 24 urah, več ne potrebuješ. In se sprašuješ, ali se naši zastopniki zavedajo te realnosti. Ali pa menijo, da gre samo še za »stare konflikte« in so potrebne »nove kooperacije«. O tem je namreč govora na simpoziju, na katerega vabi koroški Heimatdienst 16. 9. pod naslovom »Stari konflikti«, diskusijo moderira Marjan Sturm, diskutirata zastopnik Abwehrkämpferbunda in Janez Strgar, pod naslovom »Nove možnosti« pa bo z Andreasom Mölzerjem diskutiral Filip Ogris Martič. 

Glede na to stanje čestitam vsem našim zastopnikom, saj mi je zmanjkalo besed. 

~Rudi Vouk 
Dobrla vas, odvetnik v Celovcu