Na pobudo Ministrstva za znanost, raziskovanje in ekonomijo ter Ministrstva za izobraževanje in ženske so se leta 2013 univerze in pedagoške visoke šole z Gradiščanske, s Štajerske in Koroške povezale v tako imenovani »Entwicklungsverbund Süd-Ost« s ciljem, da bi izoblikovale skupni kurikul za bodoče učiteljice in učitelje, ga strokovno spremljale in evalvirale ter s tem zagotovile tako najvišje izobraževalne standarde kot tudi posredovanje najsodobnejših metod v izobraževanju učiteljskega kadra. Tudi Univerza v Celovcu je del tega pomembnega konglomerata in na Koroškem v sodelovanju s Pedagoško visoko šolo Viktor Frankl izvaja pedagoški študij za najrazličnejše smeri. Tokrat bi si podrobneje ogledali pedagoški študij slovenščine na sekundarni stopnji:
Pedagoški študij slovenščine na Univerzi v Celovcu po uspešnem zaključku usposablja študentke in študente za izvajanje pouka slovenščine na vseh avstrijskih šolah sekundarne stopnje (torej na srednjih šolah, nekdanjih novih srednjih šolah, na splošnoizobraževalnih višjih šolah, tj. gimnazijah, in poklicnih višjih šolah) kot seveda tudi v izvenšolskih izobraževalnih ustanovah. V okviru novo nastalih kurikulov se je študij slovenščine kot vse prejšnje pedagoške magistrske študijske smeri po bolonjskem sistemu preoblikoval v diplomski študij, ki se zaključuje z nazivom Bachelor of Education in podiplomski študij, po katerem uspešnem zaključku si študentke in študentje pridobivajo naziv Master of Education. Kot za vse druge pedagoške smeri velja tudi za slovenščino, da si je treba izbrati še vsaj en dodatni predmet ali specializacijo. To je v bistvu že dolgo veljavni predpis – kaj je torej novega?
Novo je po enem že prej omenjena razdelitev v diplomski in podiplosmki študij, ki po kurikulu z osmimi semestri za bachelor in potem še dodatnimi štirimi semetri za master trajata skupaj malo dlje kot prej omenjeni magistsrki študij. Preden bodo pa prvi že zdaj zastokali in znervirani iskali novo poklicanost, naj razložim, zakaj: Po eni strani se s tem želi zagotoviti, da si bodo študentke in študentje v zadnjem semestru vsake posamezne stopnje lahko vzeli več časa za zaključne naloge, po drugi, in morda še pomembnejši strani naj bi tako zbrali tudi več praktičnih izkeušenj na šolah, saj je bil ravno ta del študija popolnoma preoblikovan. Medtem ko je stara praksa določenega predmeta predvidela 60 ur v enem zalogaju, je ta v bachelorju zdaj razpršena na tri prakse po 25, 30 in 30 ur, ki jih je mogoče opraviti na različnih tipih šol, torej npr. eno v gimnaziji (AHS), drugo v neki srednji šoli (nekdanji novi srednji šoli) in zadnjo v neki poklicni višji šoli (BMS). Tako sedaj študentke in študentje tri semestre zaporedoma spoznavajo tudi različne tipe šol. Za učinkovito povezavo med teorijo in prakso prakse vedno spremljajo tematsko vezana predavanja ali seminarji, v katerih se zbrane izkušnje tudi evalvirajo in reflektirajo. Na Univerzi v Celovcu za ta namen ponujamo npr. proseminar za načrtovanje pouka (za spremljavo ob prvi praksi) kot tudi spremljavo ob tretji praksi, uvod v strokovno didaktiko kot priprava za didaktična predavanja, uporaba medijev, literature in glasbe za učne namene, izoblikovanje pouka, specifiko slovenščine, poučevanje slovnice, ocenjevanje in vrednotenje pisnega in govornega sporočanja, kompetence pri pouku ipd. V okviru tega študija študentke in študentje na Pedagoški visoki šoli Viktor Frankl pa poslušajo predavanja za spremljavo ob drugi praksi (v okviru bachelorja) in četrti praksi (v okviru mastra). V smislu »Združenja« pa je tudi, da si študentke in študentje tudi sami poiščejo zanimive dodatne vsebine na različnih inštitucijah. V tem duhu je tako mogoče tudi študirati pedagoški študij ruščine in Bosanski/Hrvatski/Srbski, saj glavnina predavanj poteka že na celovški univerzi, delček (slabih dvajset odstotkov) pa se jih da poslušati v okviru partnerskih univerz, npr. graške univerze.
Zakaj bi se ob teh možnostih torej vpisal ravno na pedagoški študij slovenščine na Univerzi v Celovcu? Najbolje bo, da tako prepustimo besedo dvema (bivšima) študentkama: Tako Vanessa Kumer, absolventka iz leta 2017 in zdaj učiteljlica na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, 2019 v intervjuju za portet absolventov[1] poudarja, da se je zraven strokovnega znanja naučila tudi dragocene medkulturne kompetence, zaradi česar bi se vedno znova odločila za študij na celovški univerzi. Andrea Pasariček, leta 2021 študentka v zadnjem semestru mastra, pa v svojem portretu[2] za dodaten plus navaja prijetno število študentk in študentov na seminarjih, ki ustvarja skoraj že »družinsko« vzdušje, ter seveda odlične pogoje, ki jih dvojezično območje ponuja za učenje in izboljševanje slovenščine. Ob teh izjavah vse lažje verjamemo dr. Tatjani Vučajnk, profesorici za didaktiko slovenskega jezika na Univerzi v Celovcu, ko izpostavlja: »Pedagoški študij slovenščine je izredno razgiban, upošteva tudi različno znanje slovenščine na začetku študija in tako lahko študentje razvijajo svojo sporazumevalno zmožnost na različnih ravneh Skupnega evropskega jezikovnega okvira.«
Vse informacije glede vsebin in prijavnega postopka za pedagoški študij slovenščine najdete na naslednji povezavi: https://www.aau.at/studien/bachelor-lehramt-unterrichtsfach-slowenisch/#studienziele.
~Lisa Rieger
