Od jeseni 2015 nadzor na meji s Slovenijo: Kako doživljate mejni nadzor?

Name osebno mejna kontrola praktično ne vpliva. Čez Ljubelj se vozim trikrat tedensko in običajno ne izgubim niti minute na mejnem prehodu. Le poleti, na vrhuncu turistične sezone ob koncih tedna, se zgodi, da zaradi gneče čakamo nekoliko dlje. Zdi se mi, da je nadzor bolj formalnost kot dejanska ovira v vsakdanjem življenju.

Vedno spet prehajam mejo med Slovenijo in Avstrijo in sem že pogosto doživela zastoje in dolgotrajne preglede, kar vpliva negativno na počutje potnikov in ovira vsakodnevno življenje ljudi. Mejni nadzor med državama, ki sta članici šengenskega območja in sta znotraj Evropske unije, se mi zdi zelo vprašljiv in nepotreben, predvsem če ni jasnih dokazov o neposrednih varnostnih grožnjah. Gre očitno za politično, ne pa za varnostno odločitev. To potrjuje tudi dejstvo, da nekateri mejni prehodi sploh niso nadzorovani. Kje je torej smisel tega ukrepa? V času, ko primanjkuje denarja in se krčijo sredstva na številnih področjih, bi politika lahko denar, ki gre za mejni nadzor, porabila bolj smiselno.

 Res je, da se že skoraj 40 let vozim tedensko iz Celovca, Hodiš ali iz Borovelj v Ljubljano, tako da sem že več kot tisočkrat prevozil Ljubelj. Imamo tudi kočo na Ljubelju, tako da tudi za vikend vem, kakšna je situacija na meji. Kar se tiče podaljška obmejnega nadzora od avstrijskih oblasti, se pravi policija in vojska, sporočam, da sem opazil, da je na primer prehod na Jezerskem samo občasno zaseden in to večinoma samo s policistom, pred karavanškim predorom so sicer policisti, ki ne spuščajo naprej samo osebnih vozil, ampak tudi tovornjake, ne da bi jih kontrolirali ali pregledali. Na Ljubelju pa je mejni prehod 24 ur zaseden vsaj s policisti in tudi z vojaki, za katere zelo dvomim, da so potrebni ter stanejo dosti denarja in po mojem mnenju absolutno v tem času niso zares potrebni. Kar se tiče policistov, je sicer tako, da je mejna kontrola na Ljubelju še edina, ki kontrolira vsako osebo oz. se mora slednja ustaviti in pokazati ali potni list ali osebno izkaznico, tako da je vsaj tam kontrola pravilno obdelana. O smiselnosti in ekonomičnosti pa zelo  dvomim, ker menim, da v zadnjih petih letih ne bi vedel, če so ustavili tri ali štiri osebe. Če razberemo zadnje informacije v medijih, bodo morali itak precej varčevati tudi pri policistih. Treba bo res premisliti o smiselnosti in ekonomičnosti tega nadzora.

Čeprav se dnevno že dve leti iz Mute vozim na delo v Celovec, kake posebne razlike na meji ne opazim, saj osebna vozila spuščajo naprej. Kontrolirajo predvsem tovorna vozila, mene so prekontrolirali samo enkrat v zadnjem letu, ko je bil na meji policist. Vedno pa moram ustaviti, speljem lahko šele, ko mi pomahajo naprej. Kar se tiče nadzora mej, po mojem ta ne bi bil potreben za osebna vozila s tablicami iz obmejnih občin, upravičen pa bi bil za tovornjake.

Enkrat na teden se peljem čez mejo. Tudi z upokojenci smo redno na poti. Avtobusov ponavadi ne kontrolirajo. V bistvu gre to hitro. Beguncev je danes bistveno manj kot tedaj. Seveda bi bilo bolje, če bi bila meja spet prosto prehodna kot prej.

Z nadzorom mej nimam nobenega problema. Enkrat mesečno v Sloveniji obiščem starše, mejo prečkam v Labotu ali na Ljubelju. Na labotski strani skoraj nikoli ni kontrole, na Ljubelju pa pogledajo dokumente. Nimam problemov z nadzorom, saj se mi predvsem zaradi drog in tihotapljenja ljudi zdi prav, da se kontrolira na meji. Tega se res brez težav navadiš. Tudi moje prijateljice, ki pogosteje potujejo med Avstrijo in Slovenijo, nimajo nobenih težav.

Imam mnogo kontaktov s podjetniki v Sloveniji in jih moti, da sodelavce in njihove kombije kontrolirajo na meji. Nekateri raje pustijo posle v Avstriji. Ni tako strog nadzor, je pa nadzor. Mislim, da bi morale notranje schengenske meje biti odprte. Zato pa naj bi na zunanjih mejah bolj kontrolirali.