O raznoliki poti, ki ga je pripeljala do poklica pred kamero

Začel sem pravzaprav v čisto drugo smer. Po maturi sem začel s študijem slovenistike, pozneje sem pa mislil, da bom postal učitelj za ljudsko šolo, vendar sem že na prvi praksi opazil, da tega nočem delati 35 let. Nato sem bil v bistvu brez pravega načrta. Do medijev sem prišel pravzaprav po naključju. Nikoli ni to bil moj sanjski poklic ali moja poklicanost. Sčasoma pa je to postal poklic, ki mi danes zelo ugaja in me zanima. Zelo dobro sem se vživel in znašel v tem medijskem svetu. 

Prepričan sem, da je zelo zanimiva izkušnja, saj sem v preteklosti že večkrat nastopal na odrih, tako da sem že navajen govoriti pred publiko. Kljub temu je delo in nastop pred kamero nekaj novega, ker pred sabo nimam fizične publike. Da mi uspe verodostojen in prijeten nastop, si pa vseeno poskušam pred sabo predstavljati gledalce in gledalke. Odločilno je, da pripovedujem na prikupen način. Mislim, da mi samo tako publika tudi verjame, kar ji poskušam posredovati.

Čeprav nimam diplome, sem prepričan, da mi vse izobrazbe in študiji, ki sem jih začel in deloma tudi končal, danes koristijo. V prvi vrsti pa seveda igralski tečaj, ki sem ga opravil na konservatoriju. Vse, kar sem se naučil tam, mi tako pri igranju na odru kakor tudi v poklicu pride na pomoč.

Tako kot verjetno tudi v mnogih drugih družinah na Koroškem je ob nedeljah po kosilu pri nas gledala cela družina oddajo Dober dan, Koroška. Zame je bil to fiksen del nedelje. Sploh si nisem upal predstavljati, da bom nekega dne vodil to oddajo. Počaščen sem, da sem bil sprejet v krog teh treh slavnih moderatorjev, ki so vodili oddajo v zadnjih letih. Veseli me, da smem biti del oddaje, ki je ne gleda rada samo slovenska narodna skupnost, temveč tudi večinski narod. V tem poklicu vidim lep oder in priložnost, da sem povezan s koroškoslovensko dušo na podeželju in v mestu.

Želim si, da bo ta medij še dolgo obstajal, ker je že dolga leta del naše kulture. S tem, da imamo javnopravno medijsko oskrbo, mi je važno, da si obdržimo to dokumentacijo koroško-slovenskega življenja v besedi, sliki in pisni obliki. To kušamo oblikovati čimbolj zanimivo tako v radiu in televiziji kot tudi na spletni strani. Moj osebni cilj bi bil dosežen, če bi vedel, da publika z zanimanjem in veseljem bere, gleda in posluša naše prispevke.

Ravno tako rad kot o nogometu poročam tudi o gledališču in kulturi. Pravzaprav nimam najljubših tem. Veselim se vsakega prispevka, ki ga smem pripraviti in posredovati koroško-slovenski družbi.

Čeprav sem bil na začetku malo živčen, sem imel kar dober občutek v novem studiu in pred kamero. Pred oddajo smo seveda vadili, kar mi je precej pomagalo. Osebno sem se počutil dobro, upam pa, da je tudi za publiko bil moj nastop prijeten. Veselim se naslednjih oddaj in jih komaj čakam.