
Razpisano akademsko delovno mesto je omogočil t. i. kulturni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, ki je bil podpisan 3. oktobra 2023 na Dunaju. To je prvo raziskovalno mesto na Inštitutu za slavistiko, ki ga financira Slovenija, organizacijsko pa bo uresničen preko Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Delovno mesto je razpisano za določen čas treh let, zato nas je zanimalo, katere rezultate celovška slavistika pričakuje po teh treh letih.
Predstojnica Inštituta za slavistiko na Univerzi v Celovcu Cristina Beretta je odgovorila: »V ospredju je raziskovalno delo o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na Koroškem. Razpis je namenoma zasnovan široko, da bi nagovorili čim več kandidatk in kandidatov. Cilj tega raziskovalnega dela je zaključek doktorskega študija. Poleg tega bo nova oseba na inštitutu poučevala, zelo pomembna pa bo tudi naloga povezovanja z organizacijami koroških Slovencev ter načrtovanje in organizacija skupnih projektov ali prireditev kot npr. predavanja, podijske diskusije ipd.«
Iz odgovora lahko sklepamo, da si celovška slovenistika želi osebo, ki pozna koroško situacijo in bo nekakšen povezovalni člen med slavistiko in narodnostno skupnostjo. Zanimivo je, da je do tega sodelovanja s celovško univerzo prišlo šele zdaj, čeprav Slovenija že več desetletij na tuje univerze pošilja lektorje za slovenski jezik, literaturo in kulturo. »Od starejših kolegov sem izvedela, da je v začetni fazi celovške slovenistike Slovenija podpirala jezikovnega učitelja slovenskega jezika, zdaj pa gre za znanstveno-raziskovalno delovno mesto, kar je velika novost na področju sodelovanja s celovško slavistiko. Za trud in spodbujanje tega sodelovanja smo hvaležni generalnemu konzulu Antonu Novaku. Kako se bo zgodba razvijala po treh letih, še ne vemo, seveda pa upamo, da se bo sodelovanje nadaljevalo,« pojasnjuje predstojnica slavistike.
Iz rubrike Po Koroškem preberite tudi