Nič ji ni pretežko, predaleč ali predrago

47. Tischlerjevo nagrado sta Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) v ponedeljek, 26. januarja, podelila neutrudni jezikoslovki in etnologinji Herti Maurer-Lausegger. Nagrajenka iz Podna šteje, a ne kaže svojih 72 let, kakor tudi nič ne kaže, da bi sama od sebe kmalu prenehala s svojimi raziskavami jezika, posebej koroških narečij, in dokumentacijami koroških ljudskih običajev. V zadnjih letih je v središču njenega raziskovalnega zanimanja predvsem ljudska kultura na Zilji. Nagrado sta Herti Maurer-Lausegger izročila predsednik NSKS Valentin Inzko in predsednik KKZ, dekan Janko Krištof. 

Stalni del podelitve Tischlerjeve nagrade je od leta 1989 tudi predstavitev zmagovalk in zmagovalcev govorniškega natečaja, ki ga razpisujeta KKZ in NSKS. Svoj govor je občinstvu v Tischlerjevi dvorani predstavila Mojca Prosen, letošnja zmagovalka natečaja in dijakinja 4. letnika Višje šole za gospodarske poklice Šentpeter. Izhajajoč iz osebnih izkušenj z obiski družine v Sloveniji med vikendom je govornico pre­treslo spoznanje, da vikende pogosteje kot z družino preživlja za zaslonom v virtualnem svetu. Citirala je sociologinjo Sherry Turtle, ki pravi, da nas »tehnologija lahko poveže na razdalji, a nas hkrati oddalji v bližini«, in nadaljevala: »Prav vsako dejanje ima lahko pozitiven učinek - učinek, ki po­stane dejanje, ki postane rutina, ki postane nekaj vsakdanjega, lepega. Odložimo telefone in poglejmo svet okrog sebe. Na koncu niso pomembne stvari, ki jih imamo, ampak odnosi, ki jih gradimo.«  

Valentin Inzko je med drugim dejal, da je pri Herti Maurer-Lausegger vedno občudoval njeno »neznansko energijo: Zanjo ni bilo meje, nič ji ni bilo pretežko, nič predaleč in nič predrago, saj vem, da je mnogokrat ostala celo brez denarja. A če je imela načrt, ga je ne glede na denar tudi speljala s svojo vero v vsakokratni projekt.« Slavnostna govornica Martina Piko-Rustia je najprej naštela raziskovalna področja nagrajenke tako na polju jezikoslovja kot etnologije, njene službe, projekte, razstave, publikacije in gostovanja na znanstvenih konferencah v Evropi, Kanadi in ZDA, na Japonskem in v Avstraliji. »Ne vem, od kod jemlje ves raziskovalni ogenj in vnemo, da raziskuje, prebira, popravlja, podnevi in ponoči, da bo to, kar da v javnost, karseda popolno. Ogromno je ustvarila, ne mimogrede, ampak z garaškim delom. Gara in ustvarja pa kar naprej – ima pa še številne načrte!«

Herta Maurer-Lausegger je Tischlerjevo nagrado delila s filmskima kolegoma Ivanom Klaričem in Foltijem Čertovom ter z vsemi, ki so kakor koli prispevali k njenim projektom. Zahvalila se je svoji družini, Ožekarjevim za nesebično podporo, brez katere bi le težko razvila tak raziskovalno-dokumentarni opus. Sokrajanki so peli pevci moškega zbora iz Slovenjega Plajberka in Podna pod vodstvom Christiana Laußeggerja. Ta je izbral same pesmi, povezane s kmečkim življenjem, kot ga opisujejo nagrajenkini filmi. Za posebno presenečenje so poskrbeli Gailtaler Wild­sänger, ljudski pevci iz Blač, ki jih nagrajenka spremlja od leta 2017. Skupaj z njimi je Herta Maurer-Lausegger zapela ziljsko iz Blač »Kar so me mati navadili«.