Marija-Majki Šikoronja iz Semislavč je v ponedeljek, 18. oktobra, umrla v 82. letu starosti. Za njo ne žaluje samo Rožek. 

Človek ne ve ne ure ne dneva. Kako resnične so te biblijske besede, smo morali doživeti tudi v ponedeljek, 18. oktobra, ko nas je pretresla vest o nepričakovani smrti Marije Šikoronje, lastnice in duše daleč preko rožeških meja znane Galerije Šikoronja v Semislavčah. Pred mesecem dni, v sredo, 29. septembra, so jo še obiskali maturantke in maturanti letnika 1969, ji je Aleks Schuster v imenu skupine podaril šopek rož, Irena Žele pa jo je ovekovečila s fotografskim aparatom. Verjetno je bil to zadnji fotografski posnetek pred dokončnim odhodom priljub-ljene galeristke. Majki  je bila zelo vesela obiska, postregla je z domačim pecivom in  se zelo srečno počutila v družbi maturantskega letnika, v katerem je bil tudi Majkin brat Janko, a na žalost ni mogel biti navzoč pri obisku svojih sošolcev v galeriji.

 Luč sveta je Marija Šikoronja, roj. Zwitter, zagledala 5. decembra 1939. Njena otroška leta pa so bila vse drugo kot z rožami posuta. Ko so nacisti prevzeli oblast, so očeta Vinka Zwittra leta 1941 najprej zaprli, po treh mesecih pa je bil izgnan v nemško tujino. Leta 1944 je bila z otroki Mili, Janjo, Zdravkom in Majki  pregnana tudi njegova žena Terezija, sestra Karla Prušnika-Gašperja. V župnišču Zammelsberg jih je tedanji župnik Matej Nagele, sam prav tako pregnanec, vzel pod streho. 

»Slovenščina je bila strogo prepovedana. Slovensko smo lahko govorili samo pod odejo,« se je spominjala v pogovoru s Horstom Ogrisom v oddaji ORF »Zajtrk s profilom«. In ko so se po vojni lahko vrnili iz pregnanstva v Šentjakob, kjer je obiskovala tudi ljudsko šolo, so prav tako občutili mržnjo nemškonacionalnih nasprotnikov slovenske narodne skupnosti.

Po ljudski šoli je obiskovala  trgovsko šolo, nato so sledile prve službene obveznosti. Najprej v trgovini Schnabel v celovškem predmestju Šentrupert, nato v legendarni trgovini z železnimi izdelki Stefana Andrecsa v celovški Kobariški cesti, ki je bil s Zwit-trovimi v sorodstvu – dokler ni prevzela Mohorjeve knjigarne. Pod njenim vodstvom je začela knjigarna cveteti in ponujati tudi nemško literaturo. Knjige so ji pomagale tudi pri osvajanju likovne umetnosti. Hkrati je bil to čas, ko se je leta 1968 poročila z Zvonkom Šikoronjo in ustvarila družino s hčerkama Renato in Ano. Prav tako pa je bil to tudi čas, ko  je v Celovcu na njeno pobudo   prišlo do prve dvojezične popoldanske oskrbe za ljudskošolske otroke. Iz tega  je leta 1978 nastal zasebni dvojezični vrtec »Naš otrok«, ki mu je predsedovala več kot 20 let.

Svojo življenjsko željo si je izpolnila leta 1985 – z možem Zvonkom sta si v Semislavčah ustvarila nov dom in galerijo.  Razstavljali so vrhunski umetniki iz Koroške in zunaj njenih mejá, med njimi Valentin Oman, Alfred Hrdlicka, Zoran Musić in Gustav Januš. Za Marijo Šikoronjo je bilo samoumevno, da je galerija bila povezovalna in dvojezična. V prvih letih je bila deležna tudi podpore s strani dežele, nato se je to spremenilo – dokler ni prevzel deželnega krmila Peter Kaiser. 

Smrt Marije Šikoronje,  žlahtne  galeristke iz  Rožeka, je zapustila globoko vrzel. Sedaj počiva z možem Zvonkom (†2016) in hčerko Renato (†2009) v skup-nem grobu v Šentjakobu.  Ostala nam bo v častnem spominu.  Vsem žalujočim velja iskreno sožalje. 


Zadnji pozdravi

Valentin Oman 

Ob nenadni smrti Majki Šikoronje ostajaš brez besed. Njena smrt pomeni hkrati globoko vrzel tudi za umetnike iz Slovenije, ki jih je močno podpirala. Zame pa Marija Šikoronja ni bila samo galeristka. Vsak obisk  je bil hkrati srečanje med prijatelji. 

Tanja Prušnik

V zadnjih letih sem kuratirala nekaj razstav v Galeriji Šikoronja. Majki je bila zelo povezovalna in se je zelo prisrčno približevala vsakemu človeku.  

Deželni glavar Peter Kaiser 

Mit ihrem Wirken hat Marija Šikoronja deutliche Spuren nicht nur in Kärnten, sondern auch über die Grenzen hinaus hinterlassen. Über Jahrzehnte hinweg hat Šikoronja als Brückenbauerin für Kultur, insbesondere der zeitgenössischen transregionalen Kunst und Verständigung zwischen Kärnten und Slowenien eindrucksvoll und nachhaltig gewirkt. Auch im Jubiläumsjahr 2020 war der von ihr geschaffene Kunstort in der Gemeinde Rosegg ein wichtiger Pfeiler des Jubiläumsprogramms in Verbindung mit dem Projekt »Brücken bauen/ Gradimo mostove«.

Občinski svetnik Mirko Oraže 

Majki Šikoronja je s svojo galerijo  ponesla Rožek preko občinskih in avstrijskih meja v svet – med drugim v Švico, Nemčijo, Francijo ter seveda tudi v Slovenijo. Za našo občino si je v vsakem oziru pridobila izredne zasluge. Ko smo leta 2010 obhajali 80-letnico razglasitve tržne občine Rožek, smo podelili tudi priznanja zaslužnim občinskim osebnostim. Med tistimi, ki so prejeli Zlato častno iglo, je bila tudi Majki Šikoronja. Majki pa ni prirejala samo zanimivih razstav s slikami odličnih umetniških ustvarjalcev. Njena galerija je bila za našo občino prav tako slovensko središče. Vsak je vedel, da je Marija Šikoronja zavedna Slovenka, ki je dosledno zastopala dvojezičnost. Ne nazadnje pa je bila tudi velika podpornica Rožeške liste in sem lahko kot občinski svétnik vedno računal na njeno pomoč. To še posebej, če je šlo v naši občini za dvojezičnost.