Ne le ljudje, povezujejo se tudi naravni parki 

Milena Čik-Pipp se je z vnukom Jovanom leta 2022 prvič udeležila čezmejnega srečanja, ki je tedaj potekalo v Vratih pod Triglavom. »Dve leti me že vnuk sprašuje, ´Babi, kdaj gremo spet v duri?, s tem je mislil, kdaj gremo spet na čezmejno srečanje.« Letos sta bila Milena in Jovan del 9-članske delegacije Zilanov, ki jo je vodil predsednik SPD Zila Daniel Mešnik. 

Iz Beljaka smo se zgodaj zjutraj odpeljali v Italijo in v dolino Rezije po uri vožnje vstopili skozi vas Resiutta. V Liščacah smo iz avtubusov in osebnih avtomobilov presedli v kombije, nato pa se iz doline reke Bele skozi bukov gozd odpeljali, nekateri pa tudi peš povzpeli proti prelazu Karnica, ki leži na planoti Njivice. 

Ta je del naravnega parka Julijske Predalpe (orig. Parco Naturale delle Prealpi Giulie), medtem ko rezijanske vasi v dolini ob reki Beli ležijo izven naravnega parka. Naravni park Julijske Predalpe se skupaj z Naravnim parkom Triglav na slovenski strani meje povezuje v eno samo biosferno območje pod zaščito UNESCO. Kot pravi Petra Mlakar, tiskovna predstavnica Triglavskega narodnega parka, »smo od UNESCA dobili pozitivne signale za naše načrte, sklep o tem naj bi bil do petka, 5. julija uradno potrjen v Maroku, kjer se te dni odvija srečanje Sveta Unescovega programa Človek in biosfera (MAB)«. Slovesnost po razglasitvi Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe bo 2. avgusta v Informacijsko-izobraževalnem središču Triglavskega narodnega parka Dom Trenta. Posebne koordinacijske pisarne ne bo, upravljanje s čezmejnim območjem naj bi si upravi obeh parkov delili – vsaka naj bi z njim upravljala po dve leti. Temu skupnemu čezmejnemu biosfernemu območja se namerava v prihodnosti po besedah Roberta Heubergerja, poslovodje Koroških naravnih parkov, pridružiti tudi Naravni park Dobrač. 

Na planoti Njivice so okoli 100 udeleženk in udeležencev srečanja pozdravili gostitelj Sandro Quaglia, predsednik KD Rozajanski dum, županja občine Resia Anna Micelli, direktor naravnega parka Julijske Predalpe Stefano Santi, pa tudi Simon Trießnig, pobudnik in soorganizator čezmejnega srečanja. Nato smo se s planote s 40-letnim planinskim vodnikom Simonom Ferfoljo, Kraševcem iz Doberdoba, povzpeli 400 metrov više na planino Niske na 1450 metrov nadmorske višine. »Niske zato, ker je bila to najnižja planina, na kateri so pasli kmetje iz vasi Njive, ki imajo v lasti planoto Njivice«, je povedal vodnik in nas opozoril na ostanke nekdanjih planšarij. »Okoli leta 1970 je v širši regiji Furlanije delovalo 230 planin, danes jih je aktivnih približno 20.« 

Z Niske se je odpiral razgled na dolino Rezije na eni strani spodaj in zgoraj na Kanin v oblakih, na drugi strani pa na pot, ki s prelaza Karnica pelje proti sedlu Učja in dalje v dolino Soče. Od članov Planinske družine Benečije, ki upravljajo s planinsko kočo na planini Kot na italijanski strani Kanina, smo izvedeli, da bodo tam na god Sv. Janeza Krstnika v nedeljo, 23. junija zagoreli svetoivanski kresovi, kot jim pravijo v Benečiji. Po vrnitvi s planine je sledila sveta maša, nato pa kosilo s planinsko hrano, kot je recimo jota ali frika, in to ob godbi rezijanskih ljudskih godcev.

Tovrstna čezmejna srečanja ponujajo brezplačno možnost spoznavanja krajev slovenskega zamejstva in Slovenije, njihove glasbe, običajev in kulinarike, za gibanje v naravi, spletanje novih prijateljstev in dobrodošle primerjave življenskih realnosti udeležencev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Nekdanji učitelj in ravnatelj Slovenske gimnazije Tone Malle iz Slovenjega Plajberka se je na Dobraču udeležil enega prvih čezmejnih srečanj, letos pa se je po okoli 40 letih znova odpravil v Rezijo »po dolgih letih sem se zopet srečal z ljudmi, ki jih nisem videl 20, 30 let, med drugimi tudi moje nekdanje učence, lepo se je bilo pogovoriti z njimi in skupaj uživati v spominih na šolski čas«.

Tudi Milka Kriegl iz Zahomca se je dobro počutila na čezmejnem srečanju: »Zelo mi je bilo všeč, toliko je bilo ljudi zraven, znancev, pa tudi tujih in smo se družili. Odlično so nas pogostili s česnovo juho in okusnimi kruhki, pa tudi planina, na katero smo se povzpeli, je bila lepa. Sveta maša se mi je tudi dopadla, ker je bila trojezična, slovensko-italijansko-furlanska, zapeli so tudi eno furlansko pesem.«

Čezmejna srečanja organizirajo slovenska kulturna, prosvetna in katoliška društva iz zahodnega in srednjega Roža, Zilje, Kanalske doline, Rezije, Furlanije-Julijske krajine, Benečije in Gorenjske z zavodom SiKult, pa tudi Naravni park Dobrač skupaj s Naravnim parkom Julijske Predalpe.