Moja domača žival grška želva: V Dobu se želve rade razmnožujejo

Pred malo več kot enim mesecem se je v vrtu Mesnerjevih v Dobu zgodila prava senzacija. Želve tam redno zakopljejo svoja jajca. Letos pa so se brez tehnične pomoči valilca v zemlji rodile tri majhne grške želve. »Pobiral sem listje in naenkrat sem zagledal prvo želvo. Kasneje sem luknjo odprl in sem našel še dve. To je dokaz, kako zelo se je klima pri nas spremenila, saj Avstrija ni navaden življenjski prostor za želve.« Želvji naraščaj še nima dovolj mase, da bi preživel zimsko spanje, zato jih Mesner vsak dan oskrbuje. Mladiči se zbudijo ob šestih zjutraj, jejo, se sončijo pod umetno lučjo in potem spet zaspijo, pravi Mesner. 

Prve grške želve so pri družini Mesner iz Doba dobili pred 40 leti. »Moj sin Dominik je bil tedaj star štiri leta ali pet in stric mu je podaril dve grški želvi, samca in samico.« Po dveh tednih je bilo otrokovega navdušenja konec, zato je atej Lojz Mesner prevzel njihovo oskrbo. Zgradil jim je hišico in uredil prostor na vrtu, kjer najraje počivajo in se sončijo. Ko sta soseda in tast našla želvi, ki so jih drugi lastniki izpustili, je Mesner imel že štiri želve. Danes ima šest odraslih grških želv. Dvakrat mu je uspelo z valilnikom, ki ga je sam izdelal, da so se izvalile mlade želve. Te živijo pri znancih in družini v okolici Doba. Da tudi z valilnikom razmnoževanje le redko uspe, je Mesnerju potrdila tudi šefica parka plazilcev v Celovcu gospa Happ.

Nekatere od želv, ki jih je Mesner podaril drugam, se pozimi vrnejo v Dob, kjer prezimijo. »Trenutno v naši kleti spi trinajst odraslih želv. Nove hiše imajo pretoplo klet in tam želve ne zaspijo. V naši kleti je osem ali devet stopinj, kar je za želve idealno.« Zimo prespijo želve v lesenih zabojih, ki jih je bivši mizar sam izdelal in v katere da Mesner najprej 20 cm peska, na to pa 30 cm listja. Pred zimskim spanjem Mesner želve kopa v vodi, da se izprazni črevesje. Nato se same vkopljejo v pesek. Bitje srca želv se potem popolnoma upočasni na en utrip na minuto, pripoveduje. Pravi čas za zimsko spanje želve same nakazujejo. Ponavadi začnejo kopati na vrtu kone oktobra, spijo pa do konca marca ali začetka aprila. Želve čutijo vreme, pripoveduje Mesner, saj se zbudijo šele potem, ko je zima res minila.

vrsta: grška želva
dolžina: odrasle želve merijo med 20 cm in 35 cm
povprečna teža: 1–4 kg
videz: rumeno-rjav hrbtni oklep
življenjska doba: 50–70 let, lahko tudi več kot 100 let
hrana: solata, detelja, regrat, ozkolistni in širokolistni trpotec, kislica