Manj ko se govori, bolj se po naše poje

Ziljska fešta se je že v soboto popoldne začela s pravljicami v ziljščini za najmlajše. Ko se je v Zahomcu zmračilo, pa so v Šiši kazali film Buəg nan dajt n´dobr čas. To rajžo skozi stoletje v ziljščini je posnela Sabina Zwitter, kamero je vodil Martin Zwitter, montiral je Valentin Čertov. V filmu, posnetem leta 2004, so do besede prišli slovensko govoreči Ziljani in Ziljanke iz Zahomca, Bistrice na Zilji, Gorjan in Straje vasi. Film uporablja tudi zgodovinske posnetke demonstracij za 7. člen ADP in orstafefšturma, medtem ko sodelujoče in sodelujoči v filmu spregovorijo o svoji identiteti, prizadevanjih in bojih. Ena od govornic v filmu recimo v slovenščini izpove: »Svojih staršev nikoli nisem slišala, da bi rekli, da so Slovenci. Odraščala sem tako, kot pač odraščamo Ziljanke, po naše med nemškim in slovenskim jezikom.«   

Društvena prizadevanja za ohranitev domačega narečja je na odru podprl tudi župan Straje vasi Michael Schnabl. Sodelavka celovške Mohorjeve Sanja Boto je predstavila projekt Zila, razvit v sklopu čezmejnega EU projekta Lingua. »Zbrali smo se, da obeležimo pomemben mejnik v našem boju za ohranitev slovenskega ziljskega narečja. Ta je tik pred izginotjem in predstavlja svarilni primer tega, kar bi se v prihodnosti lahko zgodilo tudi drugim manjšinskim jezikom in narečjem. Interreg projekt Lingua oživlja jezikovne in kulturne vezi na obmejnem območju, začel se je pred tremi leti, zaključen pa bo avgusta letos. Cilj projekta Zila je ohraniti jezikovno in kulturno dediščino ziljskega narečja ter zagotoviti potrebne vire za razvoj tehnologij govorjenega jezika, natančneje modul za pretvorbo govora v besedilo. Ta modul bo na voljo kot odprtokodna programska oprema na spletu, bo pa za uporabo zahteval zmogljiv računalnik. Omogočal bo pretvorbo narečnega govora v besedilo, uporaba je mišljena predvsem za področje učenja in raziskovanja ziljskega narečja.« Kot poudarja Uši Sereinig z Narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki s Tatjano Koren-Zwitter transkribira 100 ur govorjenega gradiva iz občin Straja vas in Bistrica na Zilji, je s tem projektom »ziljščina eno od najbolje dokumentiranih slovenskih narečij«. Predsednik SPD Zila Daniel Mešnik pa je dejal, da so »fešto pri­pravili za proslavo konca snemanja teh 100 ur materiala«.

Ana Grilc in Simon Schnabl sta se z branjem njenih narečnih pesmi poklonila pokojni Mariji Bartoloth (1938–2025), p. d. Užičarjevi Mici iz Gorij na Zilji. Kot je povedala Lidija Golc, odlična poznavalka koroškoslovenske književnosti, je pokojna »pesnica in pisateljica otroških narečnih pripovedi napisala dve pomembni pesniški zbirki, leta 1992 prvenec Pa Zila še vəsčəs šəmi, leta 2015 je sledil Žilščə pušəlč«. Milka Olip pa je z bolečino na obrazu nagovorila »sovraštvo, ki je v slovenščini govorečima zakoncema Bartoloth nasproti butalo iz vasi, čim sta stopila iz hiše«. Branju je sledilo ziljsko petje. Zapele so nam Pikcə pr´ Zilə, ki jih vodi Mateja Zwitter, mešani kvartet Mundart, ki ga vodi Petra Schnabl-Kuglitsch, hčerka legendarnega pevca Franza Kuglitscha (1942–2020), Mladinski zbor Ojsternik pod vodstvom Christine Zwitter, nato pa so še za mizo, kot se za fešto spodobi, zapeli Die Illegalen pod vodstvom Franza Mörtla z Bistrice na Zilji.