Letnik 1979 Slovenske gimnazije: Po 45 letih še vedno mladi

V zelo prijetnem vzdušju smo se v petek , 28. junija 2024, odpeljali iz Celovca v smer Pirana. Na poti smo se ustavili v Ljubljani, kjer smo si ogledali znamenitosti prelepega glavnega mesta Slovenije. Posebno smo bili deležni odkrivanja skrivnih detajlov iz zadnjih stoletij slovenske  zgodovine. Šli smo tudi po stezah Plečnikovega ustvarjanja.

Na nadaljnji poti smo se zaustavili v oljarni Lisjak, kjer smo slišali zanimivo  predavanje o gojenju in predelovanju oliv vse do kvalitetnega kraškega olja.

V Piranu smo se zvečer v najlepšem veselem vzdušju, tik kraj morja spominjali svojih lepih časov iz gimnazijske dobe. Po tolikih letih smo ob skupni, dolgi mizi imeli občutek, da je teh 45 let, ki so nas po maturi leta 1979 vodila na povsem različna mesta in delovanja, vse prehitro minilo. Ampak prijateljske vezi so med nami  sošolci v tem lepem vzdušju na novo zaživele.

Zapeli smo nekaj lepih slovenskih pesmi in potrdili, da imamo v svojih srcih še vedno tisti pozitivni duh, ki so nam ga podarili v Slovenski gimnaziji.

Spomnili smo se ob minuti molka vseh tistih, ki so nas že zapustili: naših razrednikov Štefana Močilnika in Jožeta Kovačiča, spomnili smo se pa tudi sošolcev Marjana Tschertoua in Francija Sadnikarja, ki sta nas prerano zapustila.

Ob slovesu smo si obljubili, da se bo maturitetni letnik 1979 v bodoče vsako leto srečal in ob koncu velja zahvala Silvu Tischlerju in Štefki Kap za brezhibno organizacijo.                                                

~Maks Domej