Celovec Minuli torek, 3. marca, je dežela Koroška s slovesnostjo v dvorani grbov v deželnem dvorcu v Celovcu začela s prireditvami ob 100-letnici plebiscita. Deželni glavar Peter Kaiser: »To jubilejno leto obeležujemo skupno, poznavajoč svojo skupno zgodovino. Poznavanje zgodovine je vezano na jezik in se lahko ohrani v celoti le v duhu enakovrednosti obeh deželnih jezikov.«
Vzdušje v dvorani grbov je bilo prijazno in sproščeno. Poleg celotne deželne vlade ter vseh treh predsednikov deželnega zbora so bil navzoči tudi krški škof Jože Marketz in njegov evangeličanski sobrat Manfred Sauer, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Anton Novak, predsednik ZSO Manuel Jug, predsednik SKS župan Bernard Sadovnik, predsednik KKZ Janko Krištof, poslovodja SPZ Mitja Rovšek, suški župan Gerhard Visotschnig ter njegov bivši pliberški kolega Raimund Grilc. Za primeren pevski in glasbeni okvir so poskrbeli mdr. Grenzlandchor Arnoldstein iz Podkloštra, odlična jazz-glasbenika Tonč Feinig in Edgar Unterkirchner ter skupina Donet pod vodstvom Martina Kušeja, ki je še posebej navdušila občinstvo.
O zgodovini plebiscita sta spregovorila zgodovinarka Claudia Fräss-Ehrenfeld in bivši ravnatelj koroškega deželnega arhiva Wilhelm Wadl, ki je nazorno prikazal, da je bila plebiscitna propaganda organizacije Kärntner Heimatdienst dokaj spretnejša kot jugoslovanska. Poleg Claudie Fräss-Ehrenfeld in Wilhelma Wadla so spregovorili tudi veleposlanik v pokoju Wolfgang Petritsch, dijakinja Slovenske gimnazije Klara Schellander in deželna šolska govornica Stefani e Strutzmann.
Vsi trije govorniki dajo upravičeno upati, da se Koroška nahaja na dobri poti. Klara Schellander je v svojem govoru citirala tudi iz pesmi Valentina Polanška (ªZato, sosed v skupni domovini, bodiva vrt≠narja lepöih skupnih bodočih dni´). Stefanie Strutzmann pa je poudarila: »Važno je, da pokažemo: iz nekdanjih nasprotnikov niso nastali samo sosedje in prijatelji, temveč tudi skupnost v srcu Evrope in Evropske unije.«
Deželni glavar Peter Kaiser je tudi tokrat spregovoril nekaj besed v slovenščini in menil: »Poznavanje zgodovine je vezano na jezik in se lahko ohrani v celoti le v duhu enakovrednosti obeh deželnih jezikov. Zavedamo se pomena slovenščine, kar naj dokazujeta tudi moj trud za izražanje v tem jeziku in prizadevanje zanj.« Hkrati je poudaril: »Danes je z Jožetom Marketzem koroški Slovenec koroški škof, s Petrom Handkejem pa koroški Slovenec Nobelov nagrajenec. Danes se Koroška gospodarsko pozitivno razvija. Danes je Koroška priznan partner evropskih regij, Avstrija in Slovenija pa sta aktivni članici EU. Lahko smo upravičeno ponosni na našo Koroško. Koroška nima v letu 2020 samo stoletja za seboj – Koroška ima tudi vse možnosti, da postane prihodnje stoletje uspešno koroško stoletje.«