Olga Voglauer je edina kandidatka za parlamentarne volitve iz vrst slovenske manjšine na izglednem mestu. Po javnomnenjskih raziskavah ji je sedež v avstrijskem parlamentu že zagotovljen. Pogovor o temah Zelenih, manjšinah, koncu krize pri Zelenih in odnosu do Enotne liste.

Študirali ste kmetijstvo in z možem vodite ekološko kmetijo. Politična oseba ste zmeraj bili, zakaj ste se, potem ko ste postali deželna govornica Zelenih, odločili, da zdaj kot glavna kandidatka koroških Zelenih nastopite na parlamentarnih volitvah?

Olga Voglauer: Ja politična sem zmeraj bila, že iz manjšinskega vidika. Tukaj so mi bili Zeleni zmeraj blizu, saj so se vedno zavzemali za človekove pravice in pri Zelenih so imeli v parlamentu vedno nekoga, na katerega si se lahko obrnil, če je šlo za manjšinske zakonske zadeve.

Ravno zdaj pa sem prišla k Zelenimi, ker kot ekološka kmetica doživljam vsak dan, kako sprememba podnebja učinkuje na naš vsak-danjik in dohodke na kmetiji. Model Zelenih, ko gremo v sonaravno in ekološko kmetijstvo, ko prenehamo s tem, da izčrpavamo naša tla, je tisti model, kjer sem doma. Zato je bilo zelo enostavno in jasno, da sem se zdaj še bolj angažirala pri Zelenih. Zelo so mi manjkali v parlamentu. V okviru volilnega boja za evropske volitve po vsej Koroški pa se je zbudila želja, narediti še malo več.

Podnebne spremembe in negativni učinki so na prvem mestu volilne kampanje Zelenih …

Podnebne spremembe zato, ker vplivajo na vsa področja družbe, predvsem tudi na socialno varnost v naši družbi. Če se jih ne bomo lotili, bodo eni še bolj stradali. Čim začne velik del naše družbe stradati, pride do nemirov v družbi. V tem primeru skrajno desne stranke pridobivajo še več, saj so ljudje nezadovoljni. Doživeli bomo, da ne bo vsega na voljo kot sedaj, da bomo imeli v izobilju za jesti, dohodkov in delovnih mest. Z investicijami v zaščito podnebja in narave skrbimo za socialno varnost in delovna mesta predvsem na podeželju, a tudi v mestih.

Kaj pravite na pogosto kritiko, da zaščita podnebja in narave veliko stane?

Seveda bo to nekaj stalo. Avstrija šteje med najbolj bogate države na svetu, v zadnjih petnajstih letih pa je nehala biti vodilna na področju ekologije in trajnostnega razvoja. Naša glavna zahteva je, da mora naš vsakdanji dohodek iz dela biti nižje obdavčen in mora ljudem z nizkim mesečnim dohodkom ostati več v žepu. Samo tedaj lahko tudi začenjamo z višjimi pristojbinami za nafto, za neekološko kurjenje hiš ali za emisije ogljikovega dioksida (CO2). Če bi obdavčili samo emisije  CO2, bi tisti, ki zdaj že največ vplačujejo v sistem, morali še več vplačati, česar nočemo.

Zahtevate tudi izgradnjo javnega prevoza …

Stalno nam očitajo, koliko bo izgradnja stala. Obratno, to nam bo prineslo delovna mesta in podeželske občine bodo končno dobile pametne povezave javnega prevoza. Če bomo zahtevali prispevek za emisije CO2, bomo imeli na drugi strani denar za investicije. Če ne bomo investirali, bi nas to lahko stalo do 10 milijard evrov kazni, ker nismo dosegli zavezujočih emisijskih ciljev. Letos smo jih dosegli samo zato, ker je voestalpine izklopila plavž. Manjka samo politična volja, družba to že zdavnaj zahteva. 

Katere druge važne teme postavljate v ospredje?

Sem pri Zelenih kandidatka za manjšine in vidim svojo veliko nalogo na zvezni ravni v tem, da tematiko manjšinskega zastopstva in manjšinskih zakonov spravimo spet v javni diskurz, v parlament in tudi v diskurz znotraj manjšin. Tudi manjšinski zakon nikakor ni primeren v sodobnem svetu. Nismo zastopani v digitalnem svetu in ne moremo uporabljati naših pravic in uradnega jezika. Celodnevna šola se širi. Kakovostne dvojezične popoldanske oskrbe in spremstva pa velikokrat ni. Nikakor ne gre, da je Avstrija podpore manjšinam zadnjič povišala leta 1995. To pomeni, da Avstrija aktivno podpira asimilacijo avtohtonih manjšin. Radi bi imeli javnopravno zastopstvo manjšin. Tudi medijska realnost naših manjšin ni boljša. Imamo Novice in Hrvatske Novine in za obedve prihodnost ni rešena. Ti tiskani manjšinski mediji morajo biti financirani preko zakona za pospeševanje tiska. Avstrija bi si to lahko čisto enostavno privoščila in je tudi možno pridobiti politično večino za to. Tega se mora nekdo oprijeti v parlamentu in to želim biti jaz.

Nadaljnja tema pa je seveda kmetijstvo. Sama sem kmetica in sem pri Zelenih na zvezni ravni močno vključena v delovne skupine na področju prihodnje kmetijske politike in podeželskega razvoja. Z evropskimi parlamentarci Zelenih hočemo skrbeti za to, da pride veliko več denarja do manjših kmetij in da je pri 100.000 evrov za posamezno kmetijo konec. Trend, da vsak dan ustavi gospodarjenje ena kmetija v Avstriji, je treba zaustaviti. Tudi tako krepimo podeželje.

Kaj je potrebno za razvoj podeželja?

Treba je krepiti infrastrukturo zunaj mest. Tudi zaradi podnebnih sprememb bo vedno več ljudi iskalo bivališče zunaj mest. Obvezni del razvijanja podeželja pa bo vključevanje prebivalstva. Tudi na digitalnem področju podeželje ne sme nazadovati. Kar se tiče infrastrukture, kot so to šole in vrtci, pa ravno za naše dvojezično ozemlje velja, da ne sme priti do zapiranja. Ravno na dvojezičnem ozemlju je treba krepiti vrtce in šole in izgraditi kvaliteto oskrbe, jezikovnega posredovanja in znanja. 

27.000 glasov in direktni mandat na Koroškem je cilj koroških Zelenih. 22.000 ste jih dosegli pri Evropskih volitvah letos maja. Po krizi ste leta 2017 na Koroškem pri državnozborskih volitvah padli na 2,42 % oz. 8249 glasov. Javnomnenjske raziskave stranko zdaj vidijo spet v parlamentu. Vam pomaga tema podnebnih sprememb ali je to učinek novega tima in svežega vetra pri Zelenih?

Javnomnenjske raziskave so bile velikokrat zelo dobre za Zelene, tudi 2017 so nas vse raziskave videle v parlamentu, na koncu je prišlo drugače. Vsak dan smo zunaj in skušamo ljudi navdušiti za naš program. Čim več jih bomo navdušili, tem bližje bomo temu, kar nam javnomnenjske raziskave tudi obetajo. Pri tem smo se naučili, da je treba korake delati skromno. Nasprotje skromnosti ravnokar doživljamo pri ljudski strani. Na raziskave se ne zanašam, zanesem se na naš tim. Werner Kogler je nekdo, ki je znal za sabo ljudi poenotiti in zediniti, da govorimo z enim glasom in v eni vrsti. Razlog za padec niso bile napačne teme, temveč pomanjkanje enotnega tima. Tudi za Koroško je to veljalo, saj so bili koroški Zeleni znani za to, da se odlično kregajo. Za to mi ni treba iti v politiko. Kregam se lahko doma ali pa v gostilni. 

Ste občinska odbornica Enotne liste v Bilčovsu in do pred nedavnim bili celo v občinskem predstojništvu …

Roman Weber je prevzel mesto v predstojništvu. Zato sem zdaj predsednica odbora za kontrolo. Moje delo pri Enotni listi me je najbolj kovalo, saj sem opazila, če manjšina nima političnega zastopstva, da se vse izsuši. Nikakor ne smemo opustiti samostojnega političnega gibanja pri koroških Slovencih. To je največja moč, ki jo imamo in ki jo je treba v prihodnje še krepiti in dati močan političen glas. Kje drugje kot na občinski ravni smo si izborili uradni jezik, dvojezično šolstvo in dvojezična spričevala.

V nekaterih občinah Zeleni sodelujete z Enotno listo, ponekod niste aktivni ali pa nastopate z lastno listo. V katero smer bo šel ta razvoj z Olgo Voglauer kot deželno govornico Zelenih?

Zeleni ne bomo kandidirali v občinah, kjer je Enotna lista ali kakšna volilna skupnost. Tam, kjer smo že prispeli v občinski svet, se bodo občinske skupine odločile kako bodo delale naprej. S tem, da sem postala deželna govornica Zelenih, je prišel pristop nazaj, da Enotni listi nismo na poti, ker se pač zavedam, kako pomembna je Enotna lista. Pri zadnjih volitvah je to čisto drugače izpadlo. Nisem bila v teh gremijih in sem takoj, ko sem zvedla za to, poklicala in jim povedala, da to, kar delajo, ni smiselno. Bila sem vprašana ali bomo Zeleni zlorabljali Enotno listo. Ne tega nikakor ne bomo naredili. Imam Enotno listo za samostojno politično gibanje, ki si zna kot politično telo oblikovati svoje mnenje, in si pričakujem, da bo Enotna lista tudi Zelenim povedala, kaj si pričakuje, kot to pove tudi drugim strankam. Lahko pa zagotovim, da bomo Zeleni tu dober partner. Kaj se lahko zgodi boljšega, kot da ena iz lastnih vrst pride tudi v parlament? V tem vidim velik potencial za Enotno listo, ne da bi komu vzeli avtonomijo.

Po javnomnenjskih raziskavah vam je sedež v parlamentu zagotovljen, če ne po koroški pa po zvezni listi. Kaj se bo spremenilo za Olgo Voglauer?

Še enkrat, nismo še notri, kdor nas hoče videti v parlamentu, nas mora tudi voliti. Sem edina kandidatka iz manjšinskih vrst na izglednem mestu, ki bom tam lahko Slovence in Slovenke zastopala. Tudi na kmetiji se pripravljamo na to situacijo. Imam srečo, da imam družino, ki se je postavila za mene in me podpira na vseh področjih.