Celovec Vročitev Rizzijeve nagrade, ki jo podeljujeta Slovenska pro-svetna zveza in Zveza slovenskih organizacij, bo prihodnji četrtek, 3. oktobra (19.00), v Koroškem deželnem arhivu.   

Nagrajenka Katja Sturm-Schnabl izhaja iz znane Tomanove družine v Svinči vasi pod Štalensko goro, na skrajnem robu slovenskega naselitvenega območja, kjer je bila družina še posebej izpostavljena raznarodovalni nemški politiki. Vso krutost nemškonacionalne politike je na lastni koži občutila v času nacizma, ko je aprila 1942 kot šestletno dekle bila skupaj z družino deportirana v nemški taborišči Rehnitz in Eichstätt, kjer so umorili njeno starejšo sestro Veroniko. Na eichstättskem pokopališču spominja nanjo njen grob, na ostale taboriščnike, ki so umrli 

v Eichstättu, pa spominska plošča, za katero je še posebej zaslužen prerano umrli Borut Ilja Schnabl, sin letošnje Rizzijeve nagrajenke.

Bogat znanstveni opus

Po srečni vrnitvi iz nemškega pregnanstva je Katja Sturm-Schnabl obiskovala humanistično gimnazijo  v Celovcu. Nato je na Dunaju zaključila študij slavistike, ruske in južnoslovanske literature, južnoslovansko filologije, umetnostne zgodovine in bizantinistike ter promovirala leta 1973.

Rizzijevo nagrajenko leta 2019 odlikuje bogat znanstveni opus, hkrati pa je leta 1984 prevzela mesto univerzitetne učiteljice (lektorice) za slovensko literaturo na inštitutu za slavistiko na dunajski univerzi. Še prej je bila zaposlena kot znanstvena sodelavka na jezikovnem oddelku  Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti, nato pa pri Bizanski komisiji. 

Njen znanstveni opus obsega šest samostojnih knjig, med njimi njen opus magnus »Korespodenca Frana Miklošiča z južnimi Slovani«. Ta opus magnus o Franu Miklošiču je bil tudi njeno habilitacijsko delo. 

Posebej izstopa v njenem znanstvenem delu projekt enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od začetkov pa do leta 1942, ki ga je v nemščini uredila in leta 2016 izdala skupaj s sinom Bojanom Iljo Schnablom. Projekt je na njeno vlogo odobril in financiral Avstrijski sklad za znanstvena proučevanja. Enciklopedija obsega tri knjige  oz. 1.603 strani  ter več kot 1.000 gesel. Prvič je bila predstavljena maja 2016 v veliki dvorani Koroškega deželnega arhiva, njegov tedanji direktor Wilhelm Wadl pa je v uvodnih besedah mdr. poudaril: »Z Enciklopedijo se odpira nova doba stvarnega in plodnega diskurza.«

Priča časa

Katja Sturm-Schnabl je objavila tudi 99 znanstvenih razprav, ki so izšle v slovenščini, francoščini, ruščini, srbohrvaščini, nemščini in ena celo v japonščini. Iz francoščine, srbohrvaščine in slovenščine je prevedla tri knjige in 128 člankov, prav tako pa je kot znanstvenica predavala v Parizu, Rimu, Atenah, Moskvi, Ljubljani in Mariboru. 

Velike zasluge ima Katja Sturm-Schnabl, ki je bila tudi predsednica Zveze koroških partizanov ter podpredsednica Zveze slovenskih izseljencev, tudi kot priča časa. Od leta 2006 dalje približuje na številnih srednjih šolah mladini usodo koroških Slovencev ter sploh žrtev nacionalsocializma. Prav tako je večkrat nastopila na avstrijski televiziji, leta 2017 pa je na povabilo avstrijske vlade ob obletnici osvoboditve bila slavnostna govornica na Uradu zveznega kanclerja. Za njen trud pri ohranjanju spomina na temna obdobja polpretekle zgodovine je prejela tudi Zlati znak za zasluge za Republiko Avstrijo.