
»Za študijsko potovanje na Japonsko smo se odločili, ker je avgusta lani minilo 80 let, ko so ZDA vrgle na mesti Hirošima (6. avgusta 1945) in Nagasaki (9. avgusta 1945) atomsko bombo,« poudarja poslovodja Rennernstituta Harry Koller v pogovoru z Novicami. Kollerju, ki se je ponovno izkazal kot odličen organizator, je uspelo, da se je koroška delegacija pod vodstvom namestnice deželnega glavarja Gabi Schaunig (v delegacji sta bila tudi Peter Kaiser in deželna poslanka Ruth Feistritzer) srečala z Miko Yokota, guvernerko regije (prefekture) Hirošima z okoli 2,8 mio prebivalci, in s predsednikom regionalnega parlamenta Takashijem Nakamoto. Prav tako je koroške goste sprejel župan mesta Hirošima (okoli 1,2 mio) Kazumi Matsui, ki predseduje tudi mednarodni organizaciji Mayors for Peace (Župani za mir). Ta organizacja se zavzema za svet brez atomskega orožja, vanjo pa sta včlanjeni mdr. tudi Celovec in Beljak. V ospredju pogovorov z najvišjimi predstavniki regije Hirošima je bil resno ogroženi svetovni mir. Prav tako je guvernerka Hirošime napovedala povratni obisk na Koroškem.
Študijsko potovanje pa ni bilo samo v znamenju želje po miru na svetu, temveč tudi kulture. Posebej razveseljivo: za to so poskrbele koroške Slovenke Sara (kitara) in Mira (violina) Gregorič ter Tanja Prušnik, ki je v mestu Kobe že drugič odprla lastno razstavo. V Kobe je s samostojnim koncertom navdušil tudi Duo Sonoma. Bil je to že 4. koncert obeh odličnih glasbenic v okviru programa NASOM, ki ga jima je odobrilo avstrijsko zunanje ministrstvo za leti 2025/26. Poleg nastopov na Japonskem sta Sara in Mira Gregorič navdušili tudi v številnih drugih deželah od Južne Amerike pa do Saudove Arabije.
Zelo me veseli, da je uspelo vključiti v program tudi srečanje s Teruko Yahata, ki je osebno doživela napad ZDA z atomsko bombo na Hirošimo. Njeno pričevanje je bilo zelo ganljivo. Prav tako je razveseljivo, da je guvernerka Mika Yokota napovedala, da bo obiskala Koroško. Če bi prišlo do mirovnega partnerstva med Koroško in Hirošimo, bi to bila za nas velika čast. To partnerstvo naj bi se razširilo tudi na kulturno in gospodarsko področje.
Še nikoli nisem bil v Aziji. Na Japonskem mi je bilo zelo všeč. Čudil sem se, kako je vse čedno in kako prijazni so ljudje. Prav tako sem bil zelo navdušen, ko sem lahko ugotavljal, da imajo na Japonskem zelo visok tehnični standard. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo obiskali mesti Kyoto in Kobe. To predvsem zaradi templjev. Fascinirala pa me je tudi mentaliteta Japoncev.
Zame je bila nova izkušnja, da sem se lahko kot upokojenec podal s svojo Ulli na študijsko potovanje na Japonsko, ki ga je odlično organiziral Harry Koller. Japonska je bolj zelena in čista, kot sem pričakoval. Prebivalstvo je zelo disciplinirano. Velik vtis sta name naredila arhitektura in vzdušje v mestu Kobe, ne morem pa razumeti očitne revščine v starosti in zapostavljanja žensk.
Ko sem bila mlada deset let, sem brala knjigo o katastrofi v Hirošimi. Odločila sem se za študijsko potovanje, ker sem v Hirošimi hotela na vsak način obiskati Mirovni in spominski park. Zelo me je ganila usoda deklice, ki sem jo v parku videla kot skulpturo. Prav tako me je zelo prevzela japonska prestolnica Tokio ter disciplina ljudi v cestnem prometu. Isto velja za templje, ki se močno razlikujejo od naše kulture. Absolutni višek pa je bil tudi nastop glasbenic Sare in Mire Gregorič.
Iz rubrike Slovenci preberite tudi