Avguštin Malle je 5. januarja praznoval 80. rojstni dan.

Kdor je pozorno bral Novice z dne 5. januarja 2024, je v čestitkah žene Meri, hčerke Tanje in sina Gustija že lahko prebral, da je Avguštin Malle 5. januarja 2024 praznoval svoj 80. rojstni dan. Rodil se je v Brodeh, vasi ob cesti čez Ljubelj. Po obisku domače ljudske šole je leta 1964 maturiral na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Nato se je vpisal na študij zgodovine, publicistike in germanistike na dunajski univerzi, eno leto pa je študiral tudi v Ljubljani. Leta 1973 je promoviral z disertacijo o slovenskem tisku na Koroškem v letih od 1848 do 1900.

Dr. Avguštin Malle je osebnost, ki je bila dejavna na mnogih področjih slovenskega življa na Koroškem, najbolj gotovo na znanstvenem v zelo širokem pomenu besede, torej ne samo z lastnim raziskovalnim delom, ampak tudi v organiziranju znanstvenega dela in povezovanja, v (so)organiziranju znanstvenih srečanj in publikacij, v zbiranju in reševanju arhivskega gradiva, zapuščin itd. Vse to je bilo ozko povezano z delom na izobraževalnem in publicističnem področju, v strokovnem svetovanju in pomoči narodni politiki, to pomeni celotnem spektru političnih in kulturnih manjšinskih organizacij ali društev, predvsem tudi organizacij, ki se ukvarjajo s kulturo spominjanja, to sta predvsem Zveza slovenskih pregnancev (ZSP) in Zveza koroških partizanov (ZKP), a tudi druge organizacije in društva. Zadružni sektor in cerkvene strukture z ozirom na koroške Slovence so bili prav tako deležni strokovne pozornosti našega jubilanta in še bi lahko naštevali.

Prevzemal je odgovorne funkcije

Leta 2022 je Malle prejel dr. Petkovo priznanje Zveze slovenskih organizacij.

V teku svojega življenja je prevzemal odgovorne funkcije na raznih področjih. Med študijem je bil tajnik in predsednik Kluba slovenskih študentov (in seveda tudi študentk) na Dunaju, od 1969 do 1981 je bil odgovorni urednik kulturnopolitične in literarne revije Mladje. Že med študijem je delal v slovenskih strukturah na Koroškem, v glavnem med počitnicami na Slovenskem vestniku. Leta 1973 se je zaposlil v znanstvenem referatu ZSO, ki je bil leta 1975 preimenovan v Slovenski znanstveni inštitut (SZI) v Celovcu. Ta je v razburkanih 1970. in 1980. letih služil obema političnima organizacijama in drugim dejavnikom med koroškimi Slovenci kot strokovna pomoč v njihovem delovanju. Eno dobo (1975–1979) je bil podpredsed­nik ZSO in nato še eno dobo odbornik.

Pomembno vlogo je odigral v Slovenskem šolskem društvu (SŠD). Od leta 1974 je bil član odbora, od 1991 do maja 2022 pa njegov predsednik. Bila so turbulentna in plodna leta, ki jih je prebredel skupaj s tajnikom društva in vodjo Mladinskega doma Jožetom Blajsom v globokem medsebojnem človeškem spoštovanju in tovariškem sodelovanju.

40-letna odgovornost za Slovenski znanstveni inštitut (SZI)

Center jubilantovega delovanja je bila znanost in njegova 40-letna odgovornost za SZI. Od leta 1973 do začetka leta 2014 (od tega zadnjih pet let kot penzionist-volonter), je bil vodja oz. direktor SZI-ja, do leta 1989 v okviru ZSO, od novembra 1990 naprej pa znanstvenega inštituta v obliki samostojnega društva. Dvajset let, od 1969 do 1989, je bil član organizacijskega odbora Koroških kulturnih dni, vsakoletnih znanstveno-izobraževalnih prireditev obeh političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev, predavatelji so prihajali iz Slovenije, iz drugih zamejsko-slovenskih in drugih manjšinskih področij ter seveda tudi iz Avstrije.

Mallejeva bibliografija v portalu raziskovalne dejavnosti Republike Slovenije Cobiss šteje 348 vnosov. Njegovo zanimanje je veljalo več plastem družbenega razvoja: od politike in kulture do gospodarstva in socialnega razvoja, zanimale so ga cerkvene strukture, (avto)biografije ljudi itd. Eno desetletje je bil v glavnem uredništvu Enciklopedije Slovenije ter dolga leta v uredništvu znanstvenih revij Razprave in gradivo in Prispevki za novejšo zgodovino. Bil je projektni vodja enega v nizu projektov Avstrijske komisije zgodovinarjev, ki je delovala 1999–2003/2004 in raziskovala preganjanje, odvzem premoženja itd. pod nacizmom ter popravilo škode po letu 1945. V vsem najinem sodelovanju sem dr. Avguština Malleja doživljal kot človeka, ki je bil izredno vesten, iniciativen, razgledan, vselej skrbno pri­pravljen ter navsezadnje tovariški in toleranten do pomanjkljivosti svojih sotrudnikov.

Hvala ti, dragi Gustl, za dolgoletno sodelovanje! In še na mnoga leta v zdravju in zado­­­voljstvu!