Dopust upokojencev v Tinjskem domu

Odpraviti se iz svojega udobja nekam drugam za nas, ki smo že nekoliko starejši, ni kar tako. In če ti kdo reče, pojdi, potem se pač odločiš. Tokrat v Katoliški dom prosvete v Tinjah. In glej, občutek je, kot da bi prišel domov.
Udeleženci dopustniških dnevov v Tinjah

Obdajajo te znani obrazi (Helka Mlinar in Jožko Hudl ...), smeh, kavica in še kaj sladkega. Pa to še ni vse. Vmes je še zabava, tokrat posebno raznolika in prijetna. Film Gorenjski slavček, posnetek uprizoritve na pliberškem odru, pianistka, ki je ni treba klicati od daleč, začara dopoldansko urico s prijetnimi zvoki z vseh strani sveta, vmes kakšna zgodbica iz knjige Biseri v tvojo dlan (I. K.), lepe domače pesmi, ki jih v naših krajih že prav redko pojemo, slike in potopis s potovanja od Pekinga do Šanghaja, še kakšna zgodbica pisatelja Stanka Wakouniga. 

In ker smo udeleženke in udeleženci teh počitnic doma v Podjuni in Rožu, pa še obogatitev v obliki kabareta, ki prihaja prav iz Ziljske doline. 

S pomočjo klobčiča volne so se prepletale zgodbe iz naših bogatih življenjskih izkušenj. In navsezadnje nas je rektor Tinjskega doma vsako jutro vabil v kapelo, kjer so zazvenele lepe cerkvene pesmi iz naših grl, zazvenele kar lepo, saj smo skoraj vsi cerkvene pevke in pevci. Za zaključek nam je razlagal še mozaike v kapeli, ki vključujejo cerkveno zgodovino in teološke poglede. Dobro okrepčani z meniji iz odlične kuhinje smo se odpravili zadovoljni na svoje domove, vsak/a od nas z vrtnico v roki, ki naj nas spominja, da je bistvo očem nevidno, treba je gledati s srcem.

Iz rubrike Slovenci preberite tudi