Ciril Reiner-Rozman, absolvent Slovenske gimnazije in doktor biologije iz Borovelj si je pred šestimi leti skupaj z ženo Stephanie kupil v Bolgariji hišo z vrtom za 5.000 evrov. Cilj zakoncev je bil, da se preživljata avtonomno od pridelkov z lastnega vrta. Več o tem, kako se jima je godilo v zadnjih letih, kaj so posebnosti Bolgarije in zakaj sta se odločila za to življenje, nam je povedal za Novice.

V Avstriji sta z ženo delala, da sta si lahko privoščila najnujnejše stvari za življenje, za stanarino, hrano, na koncu meseca pa ni veliko ostalo, pravi Reiner-Rozman. Srčna želja zakoncev je bil lasten vrt, kjer bi pridelala vse, kar potrebujeta za preživetje. Nista pa se hotela dvajset do trideset let zavezati delu v službi za to, da bi odplačevala morebitne kredite, odločila sta se raje za delo na vrtu, pravi Ciril. Ugotavlja, da sta danes brez finančnih skrbi in tudi psihično jima gre bolje, ko ni pritiska, da nekaj narediš iz svojega življenja. 

Ciril Reiner-Rozman z ženo vsako leto pripravi nad 300 kozarcev ozimnice. Večinoma je to
paradižnikova omaka, saj jo lahko mešaš z najrazličnejšimi stvarmi.

Kultura, nizke cene, črna zemlja, na kateri vse raste, južna lega in bližina morja so bili vzroki, da sta zakonca izbrala Bolgarijo, najrevnejšo državo Evropske unije, za svojo novo domovino in sta kupila hišo v vasi Svoboda.  »Ljudje so izjemno prijazni in polni veselja, niso tako resni, in to mi je bilo posebno všeč,« pravi Ciril Reiner-Rozman. V Avstriji večinoma niso razumeli odločitve zakoncev Cirila in Stephanie. Vprašali so ju, zakaj zapuščata bogato Avstrijo za seboj. Tudi starši niso bili navdušeni. Bolgarija je zelo odprta za tujce, veliko je starejših, sploh Angležev, ki živijo od svoje penzije in se nikoli ne naučijo kakšne bolgarske besede.

Kanalizacije in mobilnega sprejema ni

Kanalizacije ali mobilnega sprejema vas Svoboda, ki leži na severovzhodu Bolgarije, dobro uro stran od Črnega morja, nima. Leta 1990 je v vasi živelo 1.700 ljudi, danes ima vas 50 prebivalcev. Pretežno so to nad 70 let stari, mladina pa se je odselila. Življenje na vasi je zelo mirno, sploh pozimi, pravi Reiner-Rozman. Tako da včasih, če ne gre sam potrkat k sosedu, dva meseca ali tri na vasi nikogar ne vidi. Na vasi imajo majhno trgovino, ki je vsak drugi dan odprta od sedmih do osmih zjutraj. Trgovina je zmeraj polna, saj je tudi kraj srečanja. Reiner-Rozman ima prijatelje na vasi, večina njegovih socialnih stikov pa je digitalna. Z znanjem slovenščine se je Reiner-Rozman tekoče naučil bolgarščine, za ženo je teže in se še uči.

Par je med tem opravil šesto sezono vrtnarjenja, potem ko je pred šestimi leti za 5.000 evrov nad 80 let starima domačinoma odkupil majhno, dobrih 100 let staro kmečko hišo z več sto kvadratnimi metri rodovitne zemlje okoli nje. Reiner-Rozman dodaja, da bi takšno hišo iz gline v Avstriji verjetno že zdavnaj porušili. Nista se dobro naučila samo vrtnarjenja, pravi, temveč tudi, kako se zida in renovira hiša iz gline. Pretežno se zakonca, ki sta se odločila za veganski način življenja, preživljata z lastnimi pridelki, poleti direktno z vrta, pozimi iz neštetih kozarcev ozimnice. Lasten krompir imata do februarja. Prvo leto sta začela s 1.500 kvadratnimi metri, kar je bilo preveč, letos pa sta imela posajenih 700 kvadratnih metrov. Nasadila sta tudi 70 dreves, da bo nekaj sadja in sence, pravi Ciril. Olje, kruh, moko, pa tudi kakšno pivo je treba dokupiti, včasih pa si privoščita še kakšen manjši »luksuz«. Renovacija hiše, vrtnarjenje, žaganje drv  pomeni, da zakoncema ne zmanjka dela. 

Brez dohodka ne gre

Ciril Reiner-Rozman je študiral fiziko, doktoriral iz biologije. Enkrat na leto pride v Avstrijo in v bloku poučuje bodoče zobozdravnike fiziko na privatni univerzi v Kremsu in kot trenutno kaže, bo na univerzi tudi habilitiral. Čeprav je najprej mislil, da bo možno živeti čisto brez dohodka, pa danes pravi, da čisto brez denarja pač ne gre. Tok, vodo, zavarovanje in druge stvari je pač treba plačati, pravi. 

Preko spleta Reiner-Rozman do dvajset ur na teden opravlja samostojno svetovalno delo za univerze v Avstriji in Nemčiji ter razna podjetja. Njegovo delovno področje je biosensorika in je specializiran na sensorje za vonj. Trenutno dela na elektronskem nosu, tako da bodo pametni telefoni v bodoče tudi znali vohati. Medtem ko znanstveni kolegi iz Avstrije tudi obiščejo podjetja, pa jim Reiner-Rozman digitalno svetuje in se pretežno ukvarja z obdelavo podatkov.