
Okoli 100 pohodnikov in pohodnic je uživalo minulo soboto, 21. junija, ob odkrivanju slikovitih ukovških planin in večjezičnosti Kanalske doline. Pohod se je začel na ukovški planini. Med nezahtevnim pohodom je direktor naravnega parka Dobrač (Naturpark Dobratsch) Robert Heuberger spregovoril o značilnosti tega čezmejnega naravnega območja, jezikoslovka Karmen Kenda Jež pa o ziljskem narečju. Četa pohodnikov in pohodnic se je ustavila tudi pri domačinu iz Ukev Bastiju Mischkotu, ki je razlagal, kako je bilo živeti v teh krajih tedaj in danes. Pohod se je končal ob idealnem vremenu z druženjem. Pred tem pa je mašo daroval na prostem pri kapelici župnik Michael Joham. Pred vsem tem je Ana Wedam (društvo Don Mario Černet) v svojih uvodnih besedah poudarila močno navezanost Ukljanov na planine nad vasjo Ukve – Ravna, Filca in Zadnje Ukve. »Do pred nekaj leti bi lahko govorili o dvojnih Ukvah,« zapiše, saj so vaščani poleti množično selili živino in perjad na planine, kjer so ostajali do pozne jeseni, včasih celo čez zimo. Ukve so bile edina vas, ki je na planini imela celo šolo, »šole pa na pašnikih ni imel nihče«. Danes se planinsko življenje nadaljuje v manjši meri, planina pa je vse bolj turistično razvita s številnimi gostilnami in urejenimi potmi. Gonilna sila čezmejnega pohoda, letos že devetega, je Simon Trießnig. Prvo srečanje je bilo na Dobraču, kjer bo tudi naslednje leto jubilejni pohod. »13. junija 2026 na Dobraču. Tam, kjer se je vse začelo,« nam je povedal Trießnig in dodal, da bo tam tudi »maša z našim škofom Jožetom Marketzem in tudi glasbeno bomo pripravili nekaj posebnega, saj bomo povabili zbore iz Roža, Podjune in z Zilje«. Cilj pohoda, ki je izviral iz postavitve dvojezične table na slovenski cerkvi na vrhu Dobrača, je bil, da bo vsaj enkrat na leto bilo slišati slovensko besedo na Dobraču, to je pri maši ter pri predavanjih med pohodom. Ta zamisel pa se je iz leta v leto začela širiti v alpsko-jadranski prostor in povezuje zamejska kulturna društva.
Odkar sem bila prvič na Dobraču – mislim, da sem bila, razen na prvem, na vseh pohodih – hodim redno, ker me vsakič pritegne dejstvo, da spoznavam nove kraje, ki jih sicer ne bi nikoli obiskala. Poleg narave pa so posebni tudi ljudje, vsi z zavedanjem slovenstva. Na ta način imam možnost iz prve roke videti in doživeti, kako živijo zamejski Slovenci in Slovenke. Spoznavam nove ljudi z obeh strani meja. Vabim pa tudi svoje prijatelje iz Slovenije, da se pridružijo tega pohoda, ki je primeren za vsakogar. Pred leti je šla na pohod na Dobrač tudi moja tašča, ki je bila tedaj stara 85 let. Lani v Reziji so se pridružili tudi prijatelji z Dunaja, ki so tudi letos le zaradi tega pohoda prišli na Ukovško planino.
Na pohodu sem bil sedaj že četrtič. Daniel Mešnik mi vedno pošilja informacije, če so kake prireditve, sploh če imajo opravka z ziljsko dolino, ker sem rojen Ziljan. Ta pohod me je nagovoril, ker se mi ta ideja čezmejnega povezovanja zdi zelo pametna. Pohodi niso tako naporni, izve pa se veliko novih stvari in iz prve roke, kako Slovenci na raznih krajih živijo. Na tem pohodu se lepo sprehajaš, s tem malo nekaj zdravega narediš za svoje telo. Po drugi strani pa dobiš tudi informacije iz krajev, ki jih od prej še ne poznaš in prideš v stik s tamkajšnjimi ljudmi. Tudi naslednje leto se bom udeležil jubilejnega pohoda, 13. junija, na Dobraču – sem si že zabeležil v koledarju.
Iz rubrike Galerije preberite tudi