Astronomska noč na Komlju »Ena žlica zvezdne mase tehta toliko kot cela Peca«

V četrtek, 1. maja, je na Komlju okrog 60 zvedavih obiskovalcev prisluhnilo predavanju o astronomiji Pepeja Kropa in z njim opazovalo pojave na nočnem nebu.
Opazovanje s teleskopom

»Najsvetlejša zvezda je Sirius. Prva posveti na obzorju in zaradi lomljenja svetlobe v atmosferi se zdi, da utripa,« je povedal Pepej Krop. Krop je zbranim s pomočjo teleskopa, laserja in projekcije na zaslonu pokazal tudi ozvezdje Orion, planet Mars, največji planet v našem osončju Jupiter in njegove štiri lune ter razlago ozvezdij povezal s starimi grškimi bajkami. Planeti in ozvezdja so namreč često dobili imena po grški mitoloških junakih. »Ena od Jupitrovih lun je Calisto. Mit pravi, da je vrhovni bog Zeus, v rimski mitologiji znan kot Jupiter, imel ljubimko Calisto, ki mu je rodila sina. Zaradi ljubosumja Jupitrove žene Here oz. Juno pa je Jupiter Calisto in njenega sina spremenil v medveda. Obe ozvezdji se nahajata nad severno poloblo in ju je moč videti vse leto. Isto velja za ozvezdje Andromeda,« je razložil Krop. Naša galaksija Rimska oz. Mlečna cesta je le ena od več kot 200 milijard galaksij v vidnem vesolju in ima premer 100.000 svetlobnih let. Po ocenah znanstvenikov je v njej med 100 in 200 milijard zvezd. Vendar pa se zaradi rotacije Zemlje okrog sonca nekatera ozvezdja vidi le v določenem delu leta. Dvanajst astroloških znamenj horoskopa prav tako izvira iz poimenovanja 12 ozvezdij v Mlečni cesti, ki se jih vidi le ob določenem delu leta, in sicer približno šest mesecev po datumu horoskopskega znamenja. Najsvetlejše ozvezdje v našem osončju je lev, ki se ga še posebej dobro vidi spomladi. Dobro vidno je tudi ozvezdje tehtnice, delno tudi dvojčka, pa galaksija Sombrero. Pepej Krop je razložil tudi, kako se računa svetlost in oddaljenost zvezd in množico šokiral, da »ena žlica zvezdne mase nevtronske zvezde (t.j. degenerirana zvezda) tehta toliko kot cela Peca«.

Glasbenik in ljubiteljski astronom

Sliko teleskopa so si lahko ogledali tudi na ekranu.

Pepej Krop (malo čez 60 let) s Suhe živi v Pliberku. Po poklicu je bil učitelj, poje pri Oktetu Suha, v zadnjih letih pa se intenzivno ukvarja z astronomijo in astrofotografijo. Že v otroških letih sta ga fascinirala narava in vesolje, v srednji šoli je to zanimanje raslo ob spodbudi zelo dobrega profesorja fizike, ki je z razredom delal eksperimente in jim pokazal, kako si lahko fotografije ogledajo tridimenzionalno. Pepej Krop je prebral mnogo knjig in proučeval zvezdne karte, v zadnjih letih pa se ukvarja predvsem z astrofotografijo, to so slike in posnetki zvezd ter drugih nebesnih teles. Zanima ga tudi grška mitologija in svoje astronomsko znanje rad podaja s slikovitimi mitološkimi pripovedmi, npr. o Herkulu in Orionu, kot so to počeli že stari Grki. Na vprašanje, ali v vesolju poleg nas živijo še druga bitja, je odgovoril, da »tega nihče ne ve, vendar se znanost nagiba k temu, da je možno, da še kje drugje obstaja življenje.«

Heidi Pototschnik(54)
VolšperkWolfsberg

 Po poklicu sem gospodarstvenica, vendar me že od nekdaj zanima astronomija. V času korone je ta moj konjiček še bolj zacvetel, začela sem se poglabljati v fiziko in astronomijo, spremljati nove znanstvene hipoteze, teorije in dosežke na teh področjih. Rada berem o tem in spremljam astro team na youtubu. Zasledila sem npr., da je po novih izračunih vesolje morda dvodimenzionalno in da so stvari v resnici drugačne, kot jih poznamo danes. Astronomsko noč na Komlju sem zasledila na Facebooku in takoj zgrabila priložnost. Dogodek mi je bil zelo zanimiv. Najbolj fascinantno mi je bilo gledati skozi teleskop in opazovati Luno, Jupiter in vse njegove lune. Vesela sem, da sem slišala toliko zanimivih stvari, npr. da bo supernova v naši galaksiji eksplodirala čez kakšnih milijon let. Vprašanja, ki si jih postavljam, so, od kod prihaja življenje, kako nastane in koliko oblik življenja sploh obstaja. Fascinira me, da je vse v našem vesolju, vključno z nami, zgrajeno iz zvezdnega prahu.

Simon Kogelnik(17)
ČepičeTschepitschach

Sem maturant na Slovenski gimnaziji in po maturi želim študirati informatiko. Zanima me tudi vesolje. Na dogodku sem bil Pepejeva tehnična podpora in sem skrbel za teleskope, da so bili pravilno nastavljeni in se je dobro videlo skoznje. Zelo sem užival. Ko razmišljam o vesolju, se sprašujem, kako hitro se vesolje širi od velikega poka naprej in ali je bilo naše vesolje prvo vesolje, ali je že prej obstajalo kakšno? Zanima me tudi, ali je razen na Zemlji še kje drugje življenje ter ali so še kakšni planeti, ki bi se jih dalo poseliti.

Iz rubrike Slovenci preberite tudi