71. Slovenski ples: V novo leto s plesom in z zaupanjem

22.1.2025 Vrba Velden am Wörthersee Novice

V soboto, 4. januarja, je Casineum v Vrbi gostil že 71. Slovenski ples v organizaciji Slovenske prosvetne zveze. Igral je GeDoRe bend pod vodstvom Tomaža Boškina, za polnočni vložek so poskrbele plesalke in plesalci Plesnega studia Kunauer. O preteklem letu in načrtih za letošnje leto smo govorili z gosti plesa. Več slik najdete tukaj: novice.at/71slovenski

Obirsko-kapelško omizje

Terezija Krautzer (26), Šentpeter: Leto 2024 si bom zapomnila po 3-mesečnem potovanju po Avstraliji. Najbolje sem se počutila v Sydneyu, kamor bi še rada šla. Po vrnitvi iz Avstralije sem dolgo iskala službo, po izobrazbi sem delovna terapevtka. Avgusta 2024 sem dobila službo v kliniki Maria Hilf, s katero sem zelo zadovoljna. Klientom, ki imajo večinoma nevrološke težave, pomagam z vajami za vsakdanja opravila, kot je držanje kozarca ali oblačenje. V letu 2025 se bom poklicno izobraževala z nadaljevalnimi tečaji in kot pevka nastopala z Deželnim mladinskim zborom, s Praprotnicami, triom Rožica in z ženskim pevskim zborom Rož.

Saša Wakounig (32), Aachen: V preteklem letu sem živel v Aachnu v Nemčiji, kjer sva s kolegom ustanovila start up podjetje. Aachen sva izbrala zato, ker je študentsko mesto, naše podjetje pa ponuja storitve na presečišču dostavnih platform, kot je recimo Lieferando, in socialnih omrežij. Naša platforma je zdaj v beta fazi, testirali smo jo s prvimi restavracijami in uporabniki, v prvem in drugem kvartalu bi radi povečali število restavracij in tudi uporabnikov, za katere razvijamo aplikacijo, dosegljivo v App Store. S kolegom želiva sistem,v katerem je vse od A do Ž avtomatizirano, uporabnik samo pobere hrano pri restavraciji. Če bo naš start up uspešno zaživel, bom najbrž še nekaj časa preživel v Aachnu, sicer pa bi se zelo rad vrnil v Avstrijo. Kar se prihodnosti tiče, sem optimist kljub politični krizi v Nemčiji in Avstriji.

Silvia Oraže (50), Železna Kapla: Leta 2024 smo s cerkvenim zborom veliko peli na pogrebih, mdr. za našega pokojnega župnika Poldeja Zundra, ki ga zelo pogrešamo. V družini se dobro razumemo, v službi pa ustvarjam vedno nove frizure. Danes mladi večinoma pridejo s sliko frizur z Instagrama in z vprašanjem, ali je ta ali ona frizura zanje možna. Odgovor na vprašanje, zakaj si kodraste ženske ravnajo lase, tiste z ravnimi lasmi pa si jih kodrajo, je v tem, da človek hoče vedno nekaj drugega, kot je tisto, kar ima. Veselim se izletov v naravo s prijateljicami, pa tudi z društvom Valentin Polanšek, s katerim gremo letos v Zagreb.

Miha Zablatnik (75), Bilnjovs: Lani sem dobro prestal operacijo zaradi raka na prostati in sem zdravstveno spet v redu. Minljivi smo, pri tej minljivosti imaš včasih srečo, včasih pa smolo, sam sem imel lani srečo. Kar se politične negotovosti v Avstriji tiče, je očitno svoje interese uspel uveljaviti velekapital, ki si na oblasti želi svobodnjake z delom ljudske stranke. Ljudje v Avstriji so pod vplivom bulvarskih medijev frustrirani, pri tem pa živimo v eni najbogatejših držav na svetu. Če greš v revne vasi, imajo odprta vrata, in če imajo samo tri žlice hrane, eno delijo s tabo. Če greš v bogate vasi, pa imajo vse zagrajeno in jim je čisto vseeno, če crkneš pred ograjo. Najbolj važno je najti mir v sebi, meni ga je uspelo.

Niko Boštjančič (30), Celovec: Lani je trpelo osebno življenje, saj je bilo vse podrejeno poklicu. V Celovcu namreč poskušam vpeljati car sharing z električnimi avtomobili. Zaposlen sem v podjetju Avant Car. 1. januarja 2024 smo začeli s tremi avtomobili, leto kasneje jih imamo 30, mi poskrbimo za to, da je električno vozilo napolnjeno vsaj 90-odstotno, preden ga prevzame uporabnik, vsa naša vozila so opremljena tudi s slovensko vinjeto.

Lidija Gregorič (56), Globasnica: Preteklo leto je bilo zelo lepo, v tem letu pa bomo praznovali 20 let glasbene delavnice Sonus in 25 let Triviuma. Sonus Matineje, ki so se nekoč odvijale v Muzeju Liaunig, so se po smrti nekdanjega lastnika iz muzeja preselile v občine Šmihel, Dobrlo vas in Globasnico. Že dolgo pojem v MePZ Peca, ki je del SKD Globasnica. V letošnjem letu z družino potujemo v Argentino in Urugvaj po poteh moža Janeza.

Lara Wulz (19), Dunaj: Preteklo leto je bilo prvo, ki sva ga s partnerjem Noom Sabotnikom preživela na Dunaju, tako da je bilo zelo lepo. Na Dunaju od leta 2023 študiram nemščino in etiko. Uživam v ponudbi velemesta, ki v študentskem klubu in nekaterih drugih institucijah ponuja tudi stik s slovenščino. Trenutno pojem pri klubskem zboru, bendu Ladja in triu Podmornica. Z Ladjo bomo še naprej vadili, saj uživamo v skupnem druženju, nastopali pa nekoliko manj.

Lenka Weiss (59), Šentjanž: Minulo leto je bilo zame enostavno super, saj sem uživala v novem delu. Potem ko sem leta 2022 zaprla Krojaštvo Weiss, sem bila eno leto doma, lani sem našla zanimivo delo pri kolegici, s katero šivava avstrijske dirndlne. Sama si še nikoli nisem oblekla dirndlna, oblekla pa bi originalno rožansko nošo, saj sem ponosna Rožanka. Lani sem postala babica naše male zvezdice Ede. Skrbi pa me naša politika, pa tudi dogajanje v svetu. V Avstriji nam gre še vedno dobro, a radi jamramo, ker smo zelo razvajeni v primerjavi z generacijo naših staršev.

Pepca Druml (64), Bistrica na Zilji: Leto 2024 je bilo zame osebno dobro. Smo pa na Zilji v preteklem letu izgubili Urbana Popotnika in Hermanna Fritza, ki zapuščata ogromno praznino za sabo. Na Ziljo sem se preselila pred skoraj pol stoletja, slovenščina je danes bolj dobrodošla, to se je spremenilo v evropskem duhu. Veliko je dobronamernih ljudi, ki znajo samo še peti, govoriti pa ne, a vsaj spoštujejo in ohranjajo to staro dediščino. V prihodnost gledam z optimizmom, saj nas pesimizem, prepiranje in medsebojno nespoštovanje nikamor ne pripeljejo. Ali se ne zavedamo tega, da samo kratko živimo?