Celovec V petek, 26. aprila, popoldne. Dvorišče celovškega gradu, za časa nacizma sedež gestapa. Spominska proslava Memoriala Kärnten Koroška za žrtve nacističnega nasilja in krivosodja. Pred okroglo črno ploščo, ki spominja na sedež gestapa, sredi množice ljudi skupina dijakov dvojezične TAK in Slovenske gimnazije s podobami obglavljenih žrtev nacističnega krivosodja. Celovška županja Maria-Luise Mathiaschitz svari pred radikalizacijo govora, namestnica deželnega glavarja Gabi Schaunig- Kanduth pa poudarja potrebo takšnih spominskih proslav. Predsednik Memoriala Aleksander Petritz in moderatorka Mirjam Zwitter-Šlemic omenjata trinajst koroških Slovenk in Slovencev, ki so 29. aprila 1943 zaradi upora proti nacistični oblasti bili na Dunaju obglavljeni. Na celovškem deželnem sodišču sta nacistično vojaško sodišče in berlinski folksgerihtshof, ki mu je predsedoval krvnik Roland Freisler, med leti 1941-1945 zaradi veleizdaje in upora proti nacističnemu režimu obsodila 47 mož in žena na smrt. Obglavili so jih v Berlinu, na Dunaju in v Gradcu. Govornika sta opozorila na vse bolj odkrite in zaskrbljujoče pojave nacizma, kot so to identitarci ali pa primerjanje beguncev s podganami. Zahtevala sta prepoved ustaškega srečanja na Libuški gmajni.

Igralec Charles Elkins je bral iz dela Josefa Winklerja, ki očeta sprašuje, zakaj nikoli ni spregovoril o vojnem zločincu Odilu Globočniku in je molčal o zločinih nacistov. Zvočno in s temno glasbo je bobnar Klaus Lippitsch zajel zgodovinsko breme, ki lebdi nad tem prostorom.

Hoja skozi mesto med obema krajema zločina, od bivšega sedeža gestapa do deželnega sodišča, je potekala mirno. Predsednik deželnega sodišča Bernd Lutschounig je dejal, da je na sodišču vse več sodnih postopkov zaradi udejstvovanja v nacističnem duhu in proti osebam, ki odklanjajo demokratično ureditev države. Svareče je dodal, da se časi pravnega nasilja in krivice lahko spet vrnejo. Tom Oberhauser, dijak dvojezične TAK, je v apelu za skupno Evropo izrazil svoje ogorčenje nad ravnanjem z begunci v Avstriji in da jih celo primerjajo s podganami.

Slavnostni govornik na spominski hoji je bil diplomat Wolfgang Petritsch, po rodu iz Glinj. Glede na nevaren družbenopolitični razvoj v Avstriji in Evropi, ki vodi v rasizem, ustrahovanje in sovraštvo, sta spominjanje na žrtve nacizma in svobodno ter neodvisno pravosodje še kako važna in potrebna. Petritsch je opozoril na časovno vzporednico nacističnih zločinov obglavljenja trinajsterice 29. 4. 1943 in pokola pri Peršmanu 25. 4. 1945. Temeljne pravice, ki jih zagotavlja Evropa, da je treba braniti. Zato se moramo postaviti za socialno in solidarno družbo in preprečiti, da bi surovi in podivjani govorici sledila dejanja. Spominska hoja se je končala z branjem imen 47 žrtev in polaganjem nageljnov pred spominsko stelo. Dijakinji Slovenske glasbene šole Zala Moschitz in Katarina Sima pa sta svečanost oplemenitili s skladbami za kitaro.