Vrba Na pokopališču v Vrbi je v nedeljo, 17. novembra, popoldne Zveza koroških partizanov v sodelovanju s trško občino Vrba svečano odkrila obnovljeni partizanski spomenik za šest tam pokopanih partizanov. Obnovitveni načrt je naredil arhitekt Karl Vouk.

20. novembra 1944 so na Žopračah nemške oborožene sile napadle partizansko enoto ter mučile in pokončale šest partizanov. Med njimi je bil dvajsetletni Andri Ogris, Odrijev iz Bilčovsa, ki je kot nemški vojak bil ranjen, se po vrnitvi domov skrival doma v votlem prostoru za kuhinjsko steno, ker ni hotel več nazaj na fronto. Kot prvi domačin s severnega brega Drave je šel v partizane. Kot edini padli je tudi imensko znan. Partizani so pred tem iz taborišča na Osojah osvobodili prisilne delavce.

Slabemu vremenu navkljub se je veliko ljudi, med njimi sorodniki padlega Andrija Ogrisa, udeležilo odkritja. Arhitekt Karl Vouk je bivši spomenik, ki se v prvotni postavitvi očitno ni več dobro počutil, enostavno in učinkovito vkomponiral v novega in na vrbljansko pokopališče postavil estetsko in vsebinsko izpoveden pomnik, ki je tudi obogatitev sodobne spominske arhitekture na Koroškem. V cerkvi se je krajevni župnik Josef Leiler zahvalil vsem, ki so se uprli in niso hoteli sodelovati pri dejanjih, ki jih danes obžalujemo. Glavna govornica je bila Andrina Mračnikar, pranečakinja Andrija Ogrisa. V izpiljen jezik je odela misli in spregovorila v imenu družine in svojcev, ki padlega pogrešajo. Odrijevo mamo in hčere so nacisti jeseni 1944, v drugem valu etničnega čiščenja, pregnali v Altötting na Bavarskem, očeta in brata Cencija deportirali v Dachau, 17-letni brat Hanzi pa je padel. Za Andrijem ni ostalo veliko oprijemljivih in vidnih sledi, ne pisem, ne slik. Odrijevo hišo, kjer so bili shranjeni, so po pregonu družine izropali in izpraznili. Z besedami »Dragi Andri, ponosni smo nate, da si ravnal kot si, ne bomo te pozabili in ko bomo prihajali sem, bomo prižigali sveče tudi za tvoje soborce, ki so tukaj s tabo pokopani in katerih družine so  njihove sledi za vedno izgubile,« je Andrina Mračnikar zaključila svoj govor. 

Vrbljanski župan Ferdinand Vouk je naglasil, da je odkritje spomenika ljudem, ki so se uprli protičloveškemu nasilnemu režimu, pomemben dogodek za Vrbo. Zveza koroških partizanov pa s spomenikom omogoča prevzem odgovornosti za boj proti napačni toleranci, antisemitizmu in desnemu ekstremizmu. Župan je za prihodnje leto napovedal razstavo o v letu 1942 pregnanih slovenskih občanih, kajti spominjanje je neodtujljiv del politične kulture. 

Tajnik Zveze koroških partizanov Andrej Mohar se je županu Vovku, občinskemu predstojništvu in občinskemu arhivu zahvalil za sodelovanje pri obnovi partizanskega spomenika prav v času, ko na Koroškem spet hočejo postavljati spomenike nacistom in nemškonacionalcem. Obsodil je držo sprenevedanja, zato je osveščanje še kako potrebno. Razveseljiv pa je angažma mladine v spominski kulturi.

Svečanost so spremljali Zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem, vodi Kristina Kragelj, recitatorja Ana Waldher in Marko Zeichen in violinistka Lena Kolter, Mirjam Zwitter-Šlemic pa je moderirala.