Strah pred Romi izvira iz nevednosti

2. avgust je evropski dan spomina na holokavst nad Romi in Sinti. Na ta dan se spominjamo žrtev genocida nad pripadniki teh skupnosti v času nacizma, zlasti množičnega umora približno 2.897 Romov in Sintov v noči z 2. na 3. avgust 1944 v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau.

Vendar pa diskriminacija vse do danes ni povsem izginila. V študiji iz leta 2024, ki jo je izvedel Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora (DÖW) in je obravnavala desničarski ekstremizem, je kar 38 % vprašanih izjavilo, da nočejo imeti Romov ali Sintov za sosede.

Santino Stojka, potomec pisateljice, umetnice in preživele treh koncentracijskih taborišč Ceije Stojka, meni, da je vzrok za takšne predsodke predvsem nevednost. »Romi in Sinti so kot vsak drug človek, večina se identificira kot Avstrijci. Strah pred njimi je povsem neupravičen,« poudarja. Tudi Michaela Horvath iz Gornje Borte na Gradiščanskem opozarja: »Diskriminacija manjšin bo vedno obstajala, pripadniki narodnih skupnosti se bodo žal vedno znova soočali z rasizmom in predsodki. Resda se je rasizem nekoliko zmanjšal, vendar ne smemo pozabiti na sovraštvo, ki se danes širi po družbenih omrežjih.«

Horvath je nečakinja ene od žrtev rasističnega napada, ki se je zgodil 4. februarja 1995 v Gornji Borti. Takrat so bili s cevno bombo ubiti štirje moški romske skupnosti. Sama je bila kot mlado dekle priča temu dogodku. Eksplozivna naprava je bila pritrjena na tablo z rasističnim napisom: »Romi, nazaj v Indijo.« Aktivistka Alysea Nardai, prav tako potomka žrtev bombnega napada, dodaja: »Seveda se desničarsko mišljenje vrača. A opažam, da so mladi veliko bolj odprti za raznolikost. Upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.«