Komelj Pobudnika pohoda sta bila nepozabna Lipej Kolenik-Stanko in Jurij Bojanovič, preživeli borec Domnove čete. Pohod na Komelj je bil namreč pravilni odgovor na divjaško dejanje skrajno desničarskih krogov na Koroškem. To dejanje je bila razstrelitev spomenika pri Cimpercu za padle in pobite borce Domnove čete. 

Spomenik je Zveza koroških partizanov postavila 12. oktobra 1972, razstreljen pa je bil 31. oktobra 1976, štirinajst dni pred razvpitim preštevanjem manjšin (14.11.1976), s katerim je avstrijska politika hotela koroške Slovence spraviti na kolena. 

Zveza koroških partizanov je spomenik na Komlju obnovila in od leta 1979 naprej prireja pohod v spomin na Domnovo četo. 

Kot vsako leto se je lepo število udeležencev proslave podalo iz doline na pot na Komelj. Pri spomeniku pri Cimpercu je najprej bila spominska maša, ki jo je daroval Andrej Lampret, s petjem pa oblikoval ženski zbor Korona iz Žalca. Andrej Lampret je v pridigi orisal lik Jožeta Lampreta, partizanskega duhovnika in verskega referenta XIV. divizije, ki je partizanom v najhujših trenutkih stal ob strani, po vojni pa je bil odrinjen na stranski tir. Lampret je bil poosebljena priča teologije osvobajanja. Letos mineva 50 let od njegove smrti. 

Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov je naglasil, da so pravice koroških Slovencev bile izborjene prav s partizanskim bojem. Predsednik ZKP Milan Wutte in tajnik Andrej Mohar podpirata pobudo SKUP, ki se zavzema za dosledno uresničevanje in upoštevanje ustavno zajamčenih pravic koroških Slovencev. Brez zgodovinske zavesti, ki pomeni tudi spoštovanje partizanskega upora in antifašističnega naloga državne pogodbe, pa seveda ne bo šlo. 

Mojca Koletnik, podpredsednica Zveze koroških partizanov, je orisala začetke in razvoj pohoda na Komelj, naglasila dediščino Lipeja Kolenika-Stanka in Jurija Bojanoviča, ki obvezuje mlajše rodove in poudarila, da je spričo vse hujšega porajanja neonacističnih, rasističnih in protidemokratičnih pojavov v Evropi čuječnost še kako potrebna. 

Za 40-letnico pohoda je v imenu Zveze koroških partizanov njen predsednik Milan Wutte nekaterim članom pliberškega krajevnega odbora izročil zahvalne listine za njihov trud in doprinos k ohranjanju spomina na usodo Domnove čete, v imenu Zveze borcev NOB pa je Jože Hartman podelil Mojci Koletnik priznanje. Janko Kos, župan občine Žalec, je poudaril prekomejni pomen zavzemanja za demokracijo. 

Za pevsko-instrumentalni okvir proslave so poskrbeli ženski zbor Korona, Moški zbor »Foltej Hartman« SPD »Edinost«, vodi Martin Kušej in pa godba na pihala iz Zabukovice pri Žalcu.