Leše  Močno deževje in manjši zemeljski plazovi bi na dan vnebohoda skoraj preprečili  devetindvajseto spominjanje (od tega desetič s konsenzno skupino in zastopniki koroških Slovencev) na usodo več ko stotih prisilno iz južne Koroške odvedenih žena in mož, ki so po že končani drugi svetovni vojni našli strašno smrt sredi gozda nedaleč od leške cerkve in bili tam zagrebljeni v množičnem grobišču, ki šteje med 600 prikritih grobišč v Sloveniji. Dostop do morišča je bil mogoč samo s škornji. Jože Dežman, pooblaščenec vlade Republike Slovenije za taka grobišča je s svojim obiskom počastil spomin na umorjene.

Maše, ki jo je daroval župnik Janez Tratar, so se udeležili tudi svojci nekdanjih žrtev iz družin Mori in Leitgeb. V svojem ganljivem nagovoru v nemščini se je dotaknil sožitja dveh družin v svoji fari. Ene iz okolja umorjenih v Lešah in ene prisilno izgnane koroškoslovenske družine, kako sta se preko njega in številnih pogovorov spoprijateljili in je prišlo celo do poroke med vnuki, ki vzgajajo danes svoje  otroke dvojezično. Mimo odkritih pogovorov, mimo odpuščanja in brez konsenza pač ne gre. Vsak mora dati nekaj od svojega in spoštovati drugega.

V imenu deželnega glavarja je spregovoril predsednik deželnega zbora Reinhard Rohr (navzoč je bil tudi prejšnji predsednik Rudolf Schober) in pri tem omenil, da pri spominjanju danes ni prostora za čustva sovraštva in maščevalnosti, četudi je »partizanski komando« po vojni grozovito umoril te žrtve in da bi pri takih spominjanjih morali upoštevati tudi žrtve druge strani. Treba da je odpustiti, a ne pozabiti.

Predsednik KHD Josef Feldner je poudaril, da v konsenzni skupini  ne bodo odnehali s spravo nekdanjih nasprotnikov. Proces dialoga in konsenza da bo važen tudi v prihodnosti.Tudi pri shajanjih Hrvatov v Pliberku bi bilo treba vključiti tudi velike žrtve druge strani. Treba da se je učiti iz napak preteklosti za bodočnost.

Za slovensko narodne skupnost je spregovoril predsednik ZSO Manuel Jug. Po njegovem mnenju naj se spomnimo tako žrtev nacional-

socializma kot tudi žrtev povojnih dogajanj. Spominska politika ne sme biti enostranska, vključevati mora vse žrtve. Konsenzna skupina je s svojim dejanjem veliko prispevala za deželo Koroško. Pot konsenza bomo hodili tudi v prihodnje in s tem dan za dnem delovali v prid pozitivne prihodnosti v naši skupni domovini.

Poleg že omenjenih so se udeležili komemoracije še avstrijska ambasadorka v Sloveniji Sigrid Berka, pliberški župan Visotschnig in njegov mestni svetnik Trampusch, župan občine Prevalje Tasič, deželni poslanec Benger, direktor Mohorjeve Hren in trgovec A. Krivograd.

Slovesnost sta olepšala godba na pihala iz Štajerske in Doppelquartett iz Grebinja.