Doma Zgodovina Simbol upora in osveščanja proti nasilju

Simbol upora in osveščanja proti nasilju

Podoba Terezije Mičej mlajše na pročelju deželnega arhiva

58
0

Celovec Napovedano je bilo že dalj časa, a tehnične težave, pa ne samo te, so zadevo  zavlačevale sicer ne v nedogled, pa vendarle. Zdaj pa se je končno zgodilo. Na pročelju Deželnega arhiva v Celovcu je pred nedavnim bila nameščena podoba Terezije Mičej mlajše iz Šentvida v Podjuni, ki jo je 6. januarja 1945 na celovškem deželnem sodišču nacistični foksgerihtshof pod predsedstvom krvoloka in zloglasnega Rolanda Freislerja zaradi upora proti nacistični strahovladi skupaj z devetimi drugimi Korošicami in Korošci, polovica od njih Slovenke in Slovenci, obsodil na smrt. 12. januarja 1945 so bili v Gradcu obglavjeni. Slikar Manfred Bo­ckelmann je upodobil lik Terezije Mičej z namenom, naj njena podoba na vidnem mestu opominja, da se je nasilju treba zoperstaviti. Pod sliko je samo nemški napis  »Terezija Mičej, 1922 – 1945, eine junge Kärntner Slowenin aus St. Veit im Jauntal/Šentvid v Podjuni, starb am 7.1.1945 unter dem Fallbeil der NS-Unrechtsjustiz«. 

Terezija Mičej ml. je bila hči Terezije in Andreja Mičej, znanega slovenskega kulturnika in slepega šentviškega organista in zelo aktivna v Slovenskem prosvetnem društvu »Danica«. Njena mama Terezija je prav tako bila obsojena na smrt in skupaj z njo obglavljena. Oče Andrej Mičej je šele mesece navrh zvedel, da sta žena in hči bili obglavljeni.

Na pobudo Memoriala Kärnten-Koroška, platforme proti oživljanju nacizma, rasizma in antisemitizma, je leta 2013 pri celovškem deželnem sodišču bila odkrita dvojezična spominska stela za 47 oseb, ki sta jih zaradi veleizdaje in upora proti nacistični strahovladi na le-tem sodišču v letih 1941-1945 obsodila na smrt rajhovsko vojno sodišče in folksgerihtshof. Obglavljene so bile v Berlinu-Plötzensee, na Dunaju in v Gradcu. Večina žrtev so koroške Slovenke in Slovenci. V zadnji, januarja 1945 na smrt obsojeni skupini, so bili: Josefine Kampl iz Etne vasi v Labotski dolini, zakonca Irma in Markus Käfer iz Labotske doline, Ivan Klančnik iz Črne, mati in hči Terezija Mičej starejša in Terezija Mičej mlajša, obe iz Šentvida v Podjuni, hči in oče Elizabeta in Jožef Ročičjak, Komarjeva iz Male vasi pri Škocjanu, ter hči in oče Maria in Markus Zellnig iz Etne vasi v Labotski dolini. Obglavljeni so bili 12. januarja 1945 v Gradcu in so pokopani neznano kje.