Potujoča razstava »CarinthiJa 2020 – potovanje skozi čas in perspektive« bo na ogled v vseh koroških okrajih,

Velikovec Dosledna dvojezičnost je gotovo prvo, kar opazi obiskovalec potujoče razstave ob 100- letnici plebiscita pod geslom »CarinthiJa 2020 – potovanje skozi čas in perspektive« Ne, ne govorimo o dvojezičnosti, ki jo na koroškem mnogokrat doživljamo, ko se slovenski doprinos dvojezičnosti obrobno zanemarja in za slovenski tekst uporablja manjša velikost pisave, govorimo o enakopravni rabi obeh deželnih jezikov.

Razstava na 40 metrov dolgi razstavni ploščadi je raznolika in se loteva obdobja zadnjih sto let, ni pa zgolj zgodovinska. Obiskovalci si lahko ogledajo tematske sklope o zgodovinskih ozadjih plebiscita, o razvoju avstrijske Koroške v zadnjih 100 letih, o krajih spomina in politični udeležbi, o dvojezični kulturi in življenjskih priložnostih na Koroškem. Na prvi postaji v Velikovcu bo potujoča razstava na ogled še do 12. julija. Multimedialno zasnovana razstava ni na ogled samo v živo, temveč si lahko vsebine tudi naložite na pametni telefon. Aplikacijo CARINTHIja najdete v Apple App Store oziroma v Google Play Store. Tudi aplikacija je zasnovana dvojezično, dodat­­ne funkcije aplikacije pa lahko koristite ob ogledu razstave.

Razstavo je sestavila meddisciplinarna ekipa. Del ekip­­e je bila zgodovinarka in redna znanstvena sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Brigitte Entner. »Vsebinsko in po načinu predstavitve je razstava zelo raznolika, saj smo imeli smernico, da naj razstava nagovarja mlade in stare, odprte i­­­­­n  tradicionaliste,« pravi zgodovinarka.

Dvojezičnost razstave v Velikovcu ni razburila duhov, kritika je bolj tehnične narave. »Sem zelo pozitivno presenečena nad prebivalstvom, kako sprejemajo razstavo. Do zdaj ni bilo nobenega protigibanja, mazaških akcij ali pisem bralcev, čeprav je razstava dosledno dvojezična. Tudi ob otvoritvi v mestni hiši nismo slišali izraza obrambni boj.«

Zgodovinska vsebina razstave sledi po oceni zgodovinarke klasični zgodovinski pripovedi nemškogovorečega koroškega zgodovinopisja. »Manjka perspektiva koroških Slovencev. Nič ne zveš o internaciji nad 300 koroških Slovencev ali kaj bi lahko bili vzroki, da so se koroški Slovenci pri plebiscitu tudi odločali za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če bi še to vključili, bi bila razstava odlična.«

Entner se je skupaj z Alexandrom Verdnikom lotevala spominske kulture, kjer so v ospredju spominski kraji, interpretacije in spominjanje. Entner je mnenja, da bi razstava v tem tematskem sklopu lahko ponudila več. Obravnavala je tudi tematski sklop  »Priložnosti.Življenje« z raznimi biografijami in tematski sklop »Vitalno, kritično, glasno in svobodno …«, ki ga je izdelala z Majdo Krivograd in ki vsebuje majhen izbor umet­niških pozicij. V oči pade, da se dvoježičnosti lotevajo samo slovensko govoreči umetniki.

Koncept potujoče razstave predvideva, da bo ta na ogled v vseh glavnih mestih koroških okrajev. Letos bo razstava na ogled še od 15. do 31. avgusta v Trgu, od 6. do 27. septembra v Beljaku in od 3. oktobra do 1. novembra v Celovcu. Čez zimo bo razstava postavljena v dvorani celovškega sejmišča, kjer bo možen tudi ogled. Ostali okraji sledijo v letu 2021. Zelo verjetno bo razstava  na ogled še na Dunaju, morda celo v Bruslju in – če bodo dovolili statiki – celo na razgledišču Franca Jožefa pod Klekom. »Zelo bi se veselila, če bodo razstavo postavili tudi v Bruslju, saj bi se Koroška tako predstavila dvojezično.«