Akterji iz Slovenije, Koroške, Štajerske in z Dunaja o slovenskih osebnostih in vrlinah – v živo in po spletu
Okrogla miza s strokovnjaki o vlogi Slovenije in Avstrije v Evropski uniji
Ob 30-letnici ustanovitve Republike Slovenije in ob njenem predsedovanju Svetu EU s 1. julijem je Slovenski inštitut na Dunaju vabil na razpravo ob okrogli mizi. Med prominentnimi sogovorniki je bil tudi prvi predsednik vlade nove Slovenije in evropski politik Lojze Peterle. Ena najbolj znanih in tudi koroškim Slovencem dobro znana zastopnica medijskih strokovnjakov Trautl Brandstaller se je ustavila posebno pri dejstvu, da EU manjka vidna javnost »ljudstvo«, in je pozitivno ocenila razvoj na Koroškem ter sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo v evropskem duhu. Kot »nasmešek zgodovine« je označil Lojze Peterle ustanovitev Republike Slovenije pred 30 leti in dodal, da je Avstrija odločno pripomogla k ugodnemu razvoju Slovenije in sodelovanju z državami v Evropi. Peterle pa je tudi ugotovil, da pogreša zgledov in osebnosti evropskega formata, kar je vidno prav v sedanji situaciji. Sociolingvist in romanist Georg Kremnitz je kritično ocenil paradoks, da je kljub brexitu angleščina še vedno »lingua franca«, ter integracijski postopek vzhodno-evropskih držav in zahteval »reformo od spodaj«. Udeležence je uvodoma pozdravil predsednik IÖK Ernst Bruckmüller, koroški rojak, politolog in redakter pri APA Štefan Vospernik je stvarno in zanimivo diskusijo odlično vodil. Miha Dolinšek je strokovno skrbel za dokumentacijo preko videoposnetka. Več na www.si-dunaj.oz. Youtube: Slovenski inštitut na Dunaju.
Zgodovinska sorodnost in poti skupne usode.
Druga prireditev v živo je Dunajčane povabila v predmestje Währing (st.slav. „Varih“), na sprehod po sledeh pod naslovom »Shoa, upor in izselitev«, ki je spet dokazal skupno usodo in zgodovino ne -glede na izvor in jezik posameznika. Skupina udeležencev – polovica slovenskega porekla – se je najprej ustavila ob farni cerkvi v Weinhausu, kjer je po uvodnem pozdravu kaplana Mareka spregovoril Michael Almási-Szabó o spominski dokumentaciji ob steni cerkve, o antisemitu župniku Deckertu in o usodi oz. deportaciji in poboju več kot sto Judov iz fare. V okraju Währing je eno največjih judovskih pokopališč v Evropi z nad 30.000 grobišči; leta 1938 je okraj štel več kot 5.000 Judov. Naslednji dve postaji sta bili namenjeni usodi tim. krajevne »uporniške četverice«, kjer sta bila predstavljena dva odlična borca: Hermann Klepell in kaplan Heinrich Maier. Tik ob farni cerkvi Gersthof se je župnik Norbert Rodt ustavil ob življenjepisu kaplana Maierja – ki je, kot Klepell, bil ubit dan pred osvoboditvijo Dunaja – in opozoril na spominske inštalacije znotraj in zunaj cerkve. Zadnja postaja je bila namenjena izselitvi koroških Slovencev leta 1942, kjer je rojak Štefan Vospernik bral iz zapisov svojega očeta Reginalda iz spominov na izselitev v nemški rajh.
O sledeh Slovencev na Dunaju
Drugi sprehod po slovenskih sledeh v Währingu – tretji bo sledil v jeseni – je bil namenjen trem osebam, ki so na ta ali drug način povezani s tem krajem: sloviti zdravnik Rudolf Urbančič, njegova potomka Sibyl in pesnik ter politik Anastasius Grün-Auersperg. Voditeljica okrajnega muzeja Doris Weis je najprej predstavila impozantno zgradbo Cottage-Sanatorija Währing, ki ga je skupaj z gradbenim mojstrom Kazdo zgradil leta 1902 priznani nevrolog Urbančič – sin zdravstvenega strokovnjaka Viktorja Urbančiča – ki izhaja iz iste rodbine kot Josipina Turnograjska. Odlično in priznano zdravilišče je gostilo obilo znanih pacientov z vsega sveta: pisatelja Hermann Brocha, Kemala Atatürka, komponista Giaccoma Puccinija, Siegmunda Freude, Slatinae Pascho itd. Potomka Sibyl Urbančič je prispevala zanimive aspekte iz svojega življenjepisa: lik starega očeta igralca Christopha Waltza, dramatičen beg družine iz rojstnega kraja Gradec na Island leta 1938 (ko je bila stara nekaj mesecev) in njen povratek na Dunaj, kjer se je posvetila glasbi in pedagogiki. (intervju na youtube slovenski inštitut). Neposredna bližina sanatorija – ki je zdaj v lasti Ruske federacije – z Anastasius von Grün Gasse je bila tudi povod za predavanje germanista in poznavalca Grüna Dietmarja Scharmitzerja, ki je predstavil njegovo delovanje in življenje, rojstvo v Ljubljani, prijateljstvo s Prešernom, prevajalsko delo slovenskih ljudskih pesmi in zaključil z dejstvom, da je Grün pokopan v družinski grobnici v Sloveniji. Lepo število poslušalcev, deloma z dežnikom v roki, je napeto sledilo duhovitemu in sproščenemu izvajanju.
