Zvezni urad za spomeniško varstvo je partizansko spominsko obeležje v Šentrupertu pri Velikovcu in partizanski spomnik pri Peršmanu, danes po sili razmer deljena na dve mesti, namreč na Šentrupert pri Velikovcu in na muzej pri Peršmanu, lani postavilo pod državno spomeniško varstvo in ju razglasilo za predmet zgodovinskega, umetniškega, kulturnega in nacionalnega pomena.

Koroška 17. novembra 1946 so na pobudo Zveze koroških partizanov, takrat Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške, in ob navzočnosti strank, koroške deželne vlade in žandarmerije, na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu slovesno pre- in pokopali zemeljske ostanke 83 partizank in partizanov iz osmih nacij, ki so se na območju Svinjške planine borili proti nacističnemu režimu. 26. oktobra 1947 je na pokopališču bil odkrit največji partizanski spomenik na Koroškem. Bronasti kip, ki predstavlja figuralno skupino dveh moških in ene ženske, in postavljen na mogočen podstavek z napisom »Padlim za svobodo v boju proti fašizmu«, je delo avstrijsko-hrvaškega kiparja Marjana Matijevića (1907-1971). Tik po odkritju spomenika so angleške oblasti zaprle in na dvanajstmesečno ječo obsodile predsednika Zveze partizanov Karla Prušnika-Gašperja, ker je kritiziral sodne postopke proti antifašistom. 

Spomenik ni bil deležen miru in priznanja. V noči od 9. na 10. september 1953 so vse do danes neodkriti storilci razstrelili kip. Na njegovo mesto je po sklepu avstrijske vlade leta 1961 bila nameščena skleda za rože in so bile pozlačene črke napisa. 

Kljub zahtevam Zveze koroških partizanov, ki je lastnica spomenika, in diplomatskim korakom na primer Jugoslavije, spomenik ni bil več izvirno obnovljen. Kosi razstreljenega kipa so dolgo bili shranjeni v prostorih bivše zadruge v Sinči vasi in po daljših pripravah je Zveza koroških partizanov pod predsedovanjem Janeza Wutte-
ja Luca kip obnovila in postavila ter 14. avgusta 1983 odkrila pri Peršmanu. Tu je uredila tudi edini muzej antifašističnega boja in upora na avstrijskih tleh. Janez Wutte-Luc je bil partizan na Svinjški planini. Na podstavku pri Peršmanu dvojezična razlaga nudi informacijo o kipu.  

Urad za spomeniško varstvo v svoji obrazložitvi z dne 10. oktobra 2019 za dodelitev statusa spomeniškega varstva izrecno omenja dejstvo, da je spomenik razdeljen na dva dela in dve mesti: na izvirni podstavek s skledo in z leta 2016 na novo oblikovanim grobiščem na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu, ter na razstreljeni in obnovljeni kip z novim podstavkom, ki od leta 1983 stoji pri Peršmanu v Podpeci. 

Zgodovinski pomen

V strokovnem mnenju, ki ga je sestavil strokovni izvedenec Paul Mahringer, Zvezni urad za spomeniško varstvo o zgodovinskem pomenu spomenika navaja, da je med številnimi spomeniki v Avstriji proti vojni in fašizmu le malo figurativno oblikovanih. Posebna zvrst, ki jo poznamo le na Koroškem in Štajerskem, so partizanski spomeniki. Med temi so edinole trije figurativno oblikovani: partizanska pieta
v Selah, doprsni kip Karla Prušnika-Gašperja na kotmirškem pokopališču in kip oz. skupinska skulptura pri Peršmanu, ki je tozadevno tudi največji v Avstriji. 

Skupinska skulptura pri Peršmanu je ena od redkih monumentalnih figurnih skupin proti vojni in fašizmu in postavljenih neposredno v obdobju po drugi svetovni vojni. Primerljiva je edinole s spomenikom Fritza Cremerja na dunajskem Centralnem pokopališču ali pa s spomeniki v Mauthausnu ter z Ruskim spomenikom na Dunaju ali v Gornji Radgoni. Podobno kot omenjeni je bil spomenik pri Peršmanu izveden v oblikah socialističnega realizma. 

Kot strokovni izvedenec Paul Mahringer nadalje ugotavlja, je zgodovinska posebnost spomenika po eni plati prav podoba partizanskega spomenika, ki
ga kot monumentalno figurno skupino iz tega časa dela tako izjemnega in enkratnega. Po drugi plati pa izjemnost spomenika izvira prav iz njegove zgodovine in geneze in nameravanega uničenja. Sledovi varjenja opominjajo na njegovo razstrelitev. Spomenik in nasprotovanja vključno z njegovo razstrelitvijo in obnovo na izjemen način odražajo težaven odnos republike Avstrije in posebno Koroške do svojih narodnih skupnosti in svoje zgodovine.

Poleg kipa pri Peršmanu pa je po strokovnem mnenju Mahringerja tudi podstavek na šentruperškem pokopališču zgodovinskega pomena, saj odraža
za povojno Avstrijo značilno »omilitev« brizantnih spomenikov, v tem primeru s skledo za rože.

Umetnostni pomen

Kot eno od redkih monumentalnih del socialističnega realizma je spomenik kot predstavnik tega časovnega stila tudi v vseavstrijskem merilu zgodovinskega pomena.

Kulturni pomen

S »sledovi svojih ran« spomenik ne odraža le »kulture« odnosa s spomeniki neposredno po vojni, ampak je hkrati pomnik proti fašizmu in za strpnejši  odnos z »manjšinami«. Prvotni podstavek s skledo je v omenjeni »omilitvi« prav tako zelo značilen primer kulturnega odnosa Avstrije s svojo zgodovino v neposrednem povojnem obdobju. Končno pa je ta spomenik tudi pomnik na mnoge umorjene partizanke in partizane, ki so do konca vojne prispevali k osvoboditvi Avstrije in zato je spomenik kot takšen na podlagi navedene singularnosti nacionalnega pomena.

Sklepno Urad za spomeniško varstvo ugotavlja, da izguba omenjenega objekta pomeni okrnitev avstrijske kulturne dediščine in da je v smislu § 1 odstav. 2  Zakona o spomeniški zaščiti njegova ohranitev v javnem interesu.