S filmom avstrijske televizije ORF Unvergessen (Nepozabljeno), ki je bil s pomočjo Sarah Rogaunig na ogled 12. februarja, nadaljuje Slovenski inštitut na Dunaju niz prireditev o s Slovenci naseljenih koroških pokrajinah Rož, Podjuna in Zilja. Zgodba filma iz priljubljene kriminalne serije Tatort – Kraj zločina – se namreč dogaja v Podjuni oziroma v Železni Kapli in je povezana s tragičnimi dogodki v letu 1945. Na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli, kjer so se zadrževali partizani, so 25. aprila 1945 esesovci pobili štiri odrasle in sedem otrok družin Sadovnik in Kogoj. Maščevalni poboj so preživele samo tri osebe. Eno od teh je v filmu upodobila znana slovenska igralka Štefka Drolc. Natančne okoliščine zločinskega dejanja niso bile nikoli jasno razčiščene, čeprav so domnevne storilce v prvih letih po drugi svetovni vojni postavili pred avstrijsko sodišče.

Film  Unvergessen je 874. nadaljevanka že več desetletij obstoječe serije TATORT. Celovečerni film še enkrat na poljuden način tematizira omenjene dogodke. Glavni junak dogajanja je policijski komisar Moritz Eisner, ki ga je odlično upodobil priljubljeni avstrijski  igralec 

Harald Krassnitzer. To je že njegov trideseti kriminalni primer v omenjeni seriji. Pri nevarnih raziskavah mu pomaga kolegica Bibi Fellner, ki jo je v filmu predstavila Adele Neuhauser.

Komisar je bil pri raziskovanju zapletenega kriminalnega primera težko ranjen v glavo in se več ne spominja dogodkov. Čeprav je v bolniškem stanju in ga muči amnezija, se odpelje na Koroško, kjer so se dogodili zločini. Počasi se mu v drobcih začenja vračati spomin. Ugotovi, da je s svojo prijateljico, novinarko Majo Jančič – Herzog, ki je raziskovala pokol na Peršmanovi domačiji, nekaj časa živel v gorski koči pri Železni Kapli. Prebivalci ga sprejmejo z nezaupanjem. O zločinu  ob koncu druge svetovne vojne noče nihče govoriti.

Komisarjevo prijateljico Majo najdejo umorjeno v avtu, ki ga je storilec potopil na dno ribnika pri nekem kamnolomu. Izkaže se, da  jo je ubil njen mož Richard Herzog, ko je prišla na sled njegovim kriminalnim dejanjem. Herzog je namreč vodja vprašljivega raziskovalnega medicinskega projekta v Georgiji o alzheimerju, pri katerem je pri poskusih z novimi zdravili  umrlo že skoraj štirideset ljudi.

Direktor Slovenskega inštituta Herbert Seher je po predvajanju filma nakazal nekaj ključnih točk, ki jih ta kriminalni film na zanimiv način odpira za najširšo javnost na nemškem prostoru. Predvsem je hvalevredno, da je režiser Sascha Bigler znal prikazati tipično koroško mentalno stanje, kjer ob napetosti med obema narodnima skupinama vse neprijetne stvari ostanejo nepojasnjene oziroma jih družine domnevnih storilcev potisnejo v pozabo. Pri zločinih in tragičnih dogodkih, ki bi jih bilo potrebno popolnoma razčistiti, vedno znova  odpove zgodovinski spomin.