Celovec Oktobra lani je v Mohorjevi v Celovcu potekal simpozij o pomenu, vlogi in zapuščini mej v minulem stoletju. Predavanja in okrogla miza z naslovom Meje: ločujejo in povezujejo 1918-2018 so bila del štiriletnega ciklusa prireditev Gemeinsam-Skupno, ki ga Mohorjeva družba v sodelovanju s partnerji prireja ob prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita prihodnje leto. Vsebinsko ga je zasnoval Martin Pandel.
Zbrana predavanja seminarja, ki ga je dopolnil še čezmejni pohod v Libeliče na slovenski strani medkoroške državne meje, so sedaj izšla v istoimenskem zborniku pri Mohorjevi založbi. Poleg prispevkov uglednih raziskovalcev, kakor so Manfried Rauchensteiner, Danijel Grafenauer, Tamara Griesser-Pečar, Gerhard Hafner ali Roland Girtler, zbornik vsebuje tudi družinska pričevanja. Ali, kakor je dejal soizdajatelj zbornika in vodja južnotirolskega raziskovalnega središča Eurac Günther Rautz na predstavitvi minuli petek v Mohorjevi, »v šolah poučujejo nacionalno zgodovino, manjka pa družinska zgodovina, ki je povezana tudi s čustvi.«
Prireditveni niz Gemeinsam-Skupno, ki vključuje tudi mladino, se bo oktobra letos (3. – 5. 10.) nadaljeval v Celovcu s simpozijem o senžermenski pogodbi iz leta 1919 in varstvu manjšin. Po pariškem predmestju poimenovana mirovna pogodba je dala novi republiki Avstriji mednarodnopravne temelje, hkrati pa je v njej omenjeno tudi varstvo novonastalih manjšin – do razpada avstroogrske monarhije so to bili še narodi, omenjeni v ustavi iz leta 1867, med njimi tudi Slovenci na Koroškem. »V senžermenski pogodbi so že zapisane precej jasne predstave o varstvu manjšin, nad spoštovanjem pravic naj bi bdelo Društvo narodov,« je dejal direktor Mohorjeve Karl Hren. Štiriletni ciklus se bo zaključil prihodnje leto s pogledom v prihodnost slovenske manjšine na Koroškem.
