»Čeprav je v Evropski uniji več manjših držav, Slovenija ni znala ustvariti zavezništev v EU in Evropi.«

Feliks Wieser

Dogodki, ki jih imam najbolj v spominu:

  • slavnostna razglasitev slovenske samostojnosti pred slovenskim parlamentom; tam sem bil kot predsednik ZSO, z menoj pa pokojni bilčovški župan Hanzi Ogris. Ko sva se vračala okoli polnoči, so na celovški cesti že bile postavljene barikade;
  • organiziral sem obisk takratnega ministra za okolje in prostor Mihe Jazbinška (Zelenih Slovenije) pri avstrijski ministrici za okolje Marilies Flemming;  
  • prvemu predsedniku vlade Lojzetu Peterletu sem svetoval, da naj zavzame zelo konkretno stališče glede izpolnitve 7. člena ADP, ko bodo velika avstrijska podjetja (banke, zavarovalnice …) iskala licence in koncesije za izvajanje gospodarske dejavnosti. Vsi, ki smo delali v gospodarstvu, smo vedeli, da ima Avstrija velike gospodarske cilje v samostojni SLO, kar je seveda tudi legitimno in koristno za obe strani. Očitno ta predlog ni padel na plodna tla;
  • z avstrijskim strokovnjakom na področju papirne industrije (SLO ima še danes uspešna podjetja na tem področju) Ulrichom Popovičem sva takratnemu generalnemu konzulu v Celovcu, ki ga je že imenovala Peterletova vlada, predložila predlog, kako naj bi slovensko papirno industrijo strokovno prestrukturirali, da ne bi prišlo do divjega lastninjenja. Odgovor je bil: »Slovenija bo šla po Thatcherjevi poti«, in: »Avstrija je preveč socialistična država«. Popovič, ki je bil blizu krogom ÖVP, je bil zelo začuden in je samo zamahnil z roko;
  • največja napaka je bila hiter skok v kapitalizem ameriške oblike, ki ga je zagovarjal Jeffrey Sachs, svetovalec Lojzeta Peterleta. Povzročil je veliko nezadovoljstva med ljudmi, ki so se identificirali s podjetji, v katerih so delali – prav tako pa je omogočal evforijo nakupovanja delnic in nestrokovnega vlaganja v investicijske sklade. Ko je leta 2008 udarila gospodarska kriza, ki je imela svoj izvor prav v ZDA, pa je SLO doživela skoraj gospodarski zlom.

Moja ocena po 30 letih:

  • Po osamosvojitvi, vstopu v EU in NATO ter prevzemu evra je nastal vtis, da slovenska politika nima več jasnih ciljev, kako naprej. Kot da bi bil konec zgodovine. Tako stanje vlada še danes;
  • čeprav je v EU več manjših držav, Slovenija ni znala ustvariti zavezništev v EU in Evropi, da bi lahko odigrala pomembnejšo vlogo v evropski politiki;  
  • vse do danes Slovenija ni notificirala ADP. Na ta način daje Republiki Avstriji in tudi pripradnikom narodne skupnosti signal negotovosti in nemoči;
  • stanovanja za mlade družine, pokojnine, okoljevarstvena problematika, zdravstvena oskrba, javni promet, delovna mesta za mlade … to so teme, ki zaposlujejo vse družbe. Človek dobi vtis, da so to za slovenske politike drugorazredne teme.