»Skupni slovenski kulturni prostor ne živi več, zato pa sodelovanje z občino Goriška Brda.«

Bernard Sadovnik

V času, ko se je Slovenija uspešno uprla na- padu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in si priborila samostojno državo s parlamentarno demokracijo in tržnim gospodarstvom, je bil Bernard Sadovnik globaški občinski odbornik in tajnik deželne Enotne liste. Dogajanja okoli rojstva slovenske države ga bodo po njegovih lastnih besedah spremljala do smrti. Kot spreten politik je hitro spoznal, da se mora od vsega začetka aktivno vključiti v to zgodovinsko dogajanje. Živo se še spominja, kako je prevzel od Mohorjeve tiskarne v Celovcu plakate, ki jih je naročila stranka DEMOS z legendarnim politikom Jožetom Pučnikom (1932-2003) na čelu, in jih zapeljal v Ljubljano.

Najbolj živo pa se spominja, ko so Globašani s takratnim predsednikom domačega kulturnega društva Foltom Smrečnikom v polnočnih urah obiskali člane Teritorialne obrambe (TO) in milice, ki so (uspešno) branili mejni prehod Vič. Poleg Smrečnika in Sadovnika so bili v globaški skupini še Stanko Gregorič, njegov oče Lojz Gregorič, Niko Krištof in Del Vedernjak. V znak solidarnosti so izročili komandantu kruh in meso, kar naj bi služilo okrepčilu članov TO. Ob vsem tem pa so se znašli tudi v dokaj nevarnem položaju: člani JLA so namreč obkrožili mejni prehod in prišel je trenutek, ko so teritorialci in miličniki skupaj z Globašani pričakovali napad JLA. Član TO je takoj s puškinom kopitom razbil žarnice, vsi pa so bili prisiljeni, da ležejo na tla. Na srečo ni prišlo do spopada. Globašani so se morali umakniti čez mejo. Sadovnik v pogovoru Novicami: »Nepozabno je zame, kako so nas ščitili in pri tem tvegali svoje življenje. Kar pa me je še posebej fasciniralo: ko je naš spremljevalec prišel z nami čez mejo, ni ostal v varni Avstriji, temveč se je spet vrnil k svojim tovarišem in naprej branil domovino.«

Sadovnik se hvalevredno spominja tudi akcije NSKS za Slovence, ki so iskali zavetišče v tujini ali se niso mogli vrniti domov čez mejo. Po 30 letih pa ocenjuje globaški župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev (SKS), da »skupni slovenski kulturni prostor, o katerem toliko

govorimo, ne živi več, zlasti ne pri mladini. V rajni Jugoslaviji je bilo dokaj več izmenjav med kulturnimi društvi pri nas in v Sloveniji«. Toliko bolj pa je vesel, da sodelovanje z občino Goriška Brda z županom Francem Mužičem na čelu, ki je močno vključena tudi v AACC in »najbolj dosledno promovira Slovenijo v Avstriji«.