Nedavno je Martin Hobel, doma v Encelni vasi, v samozaložbi izdal knjigo, ki je rezultat dolgoletnega zanimanja, neštetih prebranih strani, devetih raziskovalnih potovanj ter nekaj neprespanih noči. Knjigo z naslovom »A Mayan Calendar for Dates and Events? An attempt to read pages 58 and 59 of the Codex Dresdensis« je tiskala Mohorjeva tiskarna. Tema knjige sta dve strani iz Dresdenskega kodeksa (strani 58 in 59), o katerih do danes ni bilo znano, kako in zakaj sta uporabni. Prvi pogled v knjigo večini bralk in bralcev ne bo povedal veliko, saj je namenjena strokovni publiki oziroma poznavalcem in poznavalkam majevske kulture, je pa vendar zanimiva tudi za širši krog ljudi.

Knjiga vsebuje na začetku natančne račune, primerjave strokovne literature, satelitske posnetke in natančne opise, zaključuje pa jo izvirna zgodba, ki na preprost in za vsakogar razumljiv način prikazuje nova strokovna spoznanja. Slovenski pregovor pravi, kdor išče, ta najde. V tem primeru pa bi bilo bolj ustrezno zapisati, kdor natančno raziskuje, tudi izve. Toda začnimo od začetka.

Vse se je začelo, ko je Martin Hobel, rojen v Bilčovsu, z dvanajstimi leti začel iskati po knjigah, ali so v starih časih že obstajale igre z žogo. Zanimanje za to temo se je pri njem zbudilo zaradi ljubezni do zgodovine in pa dejstva, da je bil strasten nogometaš. Tako ga je pot sprva vodila na Kitajsko, kjer ni zasledil nič takega, kar bi ga zanimalo. Malo zatem je prišel v stik s Srednjo Ameriko, z Maji in Azteki. Preko spoznavanja njihove igre z žogo, ki se je ohranila več stoletij do današnjih dni, sta se pri njem izoblikovala tesna povezanost in široko zanimanje za ta predel zemlje.

Dr. Ivan Šprajc in Martin Hobel, tempelj Chaac Moola, Punta Pajaros,
Quintana Roo, Mehika, leta 2015

V tistem času je bilo teže dobiti literaturo, kakor je to danes. Kar ni dobil v knjižnicah, si je naročal in si širil znanje o majevski kulturi. Pri kopičenju znanja so mu pomagali tudi njegovi bližnji, saj ni bilo redko, da je dobil podarjeno kako knjigo na to temo. Najbolj mu je ostalo v spominu, da mu je brat Sigi po operaciji podaril knjigo, ki je bila tedaj glede raziskav o kulturi Majev ena najbolj naprednih. Do danes je imel možnost, da je obiskal vse kraje, ki se pojavljajo v knjigi, razen enega (Caracol v Belizu). 

Prvič je bil v Mehiki leta 1987, ko infrastruktura še ni bila tako dobra. Takrat si je mislil, da je s tem, da je Mehiko videl, stvar končana. A ne, zanimanje je neprestano raslo. 

Z napredkom, ki ga je prinesel internet, je v teku let postajalo laže priti do informacij. To je neposredno pomagalo vsem, tudi strokovnjakom. Martin Hobel pojasnjuje, da se je v zadnjih desetletjih, odkar je odstopil tedaj eden najuglednejših raziskovalcev Eric Thompson, v raziskavi kulture Majev veliko spremenilo. Prišlo je do vala novih pogledov in do združevanja in povezovanja branja ohranjenih zapisov. Dandanes je razbranih že okoli 80 do 90 odstotkov zapisov, zato gre sedaj povečini samo še za piljenje izrazov in njihovega pomena. 

Majevska kultura je za osebe, ki Martina Hobla dobro poznajo, v teku let že skorajda postala sinonim zanj. Tega so se spomnili tudi na prvih sestankih Kluba 99 leta 2012, na katerih so ga prosili, naj pripravi predavanje o kulturi Majev. Tema je bila v tistem letu aktualna kot še nikoli poprej. Da bi to temo obravnavali iz strokovnega vidika, je 30. 11. 2012, tri tedne pred koncem sveta, ki so ga takrat napovedovali ezoterični krogi, na povabilo Martina Hobla v Tinjah predaval arheolog in etnolog dr. Ivan Šprajc. Stik s svetovno priznanim raziskovalcem je hitro bil vzpostavljen, a ne le to.

 Po predavanju se je med dr. Šprajcem in Martinom Hoblom razvilo prijateljstvo, tesno povezano z njunim skupnim zanimanjem. Že kmalu po predavanju se je Martin Hobel prvič udeležil mednarodne majevske konference, na kateri so si strokovnjaki izmenjali najnovejša odkritja. Od tedaj naprej se je udeležil enotedenske majevske konference še petkrat in se raziskovalno podal devetkrat tudi na teren. 

Neposreden povod za pisanje komaj izdane knjige je bilo zadnje raziskovalno potovanje v Gvatemalo leta 2019, na katerem je Martin Hobel spremljal dr. Ivana Šprajca pri meritvah. Vedno spet se je pri tem pojavil določen interval, namreč 221 in 143, čigar razlika je 78. Da to ni bil slučaj, sta oba zaslutila takoj, a kaj bi to lahko bilo, ni bilo jasno. Dr. Šprajc je tedaj prosil Martina Hobla, naj si zadevo natančneje pogleda s svežim pogledom, saj ta interval dr. Šprajcu ni dal miru. Tako se je, ko se je vrnil nazaj v Encelno vas, lotil dela. 

Prvi korak je bil brskanje po internetu. Že v nekaj minutah je naletel na to, da se številka 78 pojavlja v Dresdenskem kodeksu, enem od štirih priznanih kodeksov Majev, ki so se ohranili po španskih napadih. Trajalo je skorajda pol leta, dokler ni prišel nenadoma do pomembnega spoznanja. Bilo je točno 17. 10. 2020 ob treh zjutraj – Martin Hobel se tega še dobro spomni – ko se mu je »posvetilo«, kako uporabljati številke in podatke, ki so zabeleženi na straneh 58 in 59 tega kodeksa. Postalo mu je jasno, kako je sestavljen sistem nastavljanja terminov za določene dogodke. 

Izhajal je iz zapisanega datuma, ki je zabeležen na strani 58, in računal s podatki na strani 59, s pomočjo teh pa je izračunal datume v prihodnosti in tudi v preteklosti. Sistem terminov je vezan na določene dneve, ki so povezani z Venero. 

V naslednjem koraku je primerjal izračunane datume s strokovno literaturo in v njej poiskal dogodke, ki se z dognanji ujemajo. Za pridobitev tega znanja je moral predelati več 1000 strani. Vloženi trud se je obrestoval. Ugotovil je namreč, da se izračunani datumi ujemajo z bitkami, pogrebnimi obredi, ustoličevanji itd. Pripominja pa, da za določene datume iz dveh razlogov ni ustreznega dogodka, ker po eni strani ni besedila k datumu ali pa se na kakšen dan preprosto nič ni zgodilo. 

Za lažje razumevanje zahtevne teme je na koncu knjige dodal še izvirno zgodbo, ki ni prosto izmišljena, temveč se podatki, ki se v njej pojavljajo, ujemajo s strokovno literaturo. Zgodba podrobno opisuje, kako naj bi bili potekali posamezni koraki pred bitko med dvema največjima odkritima mestoma Majev v letu 694 glede določanja ugodnega dneva za začetek bitke. 

Kakor se zanimanje za Martinovo »življenjsko temo« po prvem potovanju v Mehiko ni končalo, se tudi po prvi knjigi ne bo. Dokončati prvo knjigo ni bilo enostavno. Vedno znova so se pojavile zanimive točke, ki bi bile vredne pripisa. Bilo je treba potegniti črto in pustiti preostala razmišljanja ob strani – za novo knjigo. Martinovo zapisano spoznanje trenutno že kroži po mizah strokovnjakov majevske kulture. Če bi pa tudi vas podrobneje zanimalo, kaj vse se skriva na straneh 58 in 59 Dresdenskega kodeksa, lahko knjigo dobite v Mohorjevi knjigarni ali pa svoja vprašanja naslovite na e-mail naslov: [email protected]