
Med gosti so bili razni politiki in političarke SPÖ (saj so njene organizacije za izobraževanje tudi ustanovile nagrado), podžupanja mesta Dunaj Kathrin Gaal in koroški deželni glavar Peter Kaiser. Ceremonijo je z glasbo zaokrožil godalni kvartet dunajskih simfonikov.
Predstavnik za izobraževanje in znanost SPÖ Heinrich Himmer je v svojem pozdravu poudaril izjemno življenjsko delo profesorice Sturm-Schnabl. Sturm-Schnabl se je odlikovala tako na znanstveni ravni, npr. s standardnim delom »Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem«, ki ga je napisala skupaj z Bojanom-Ilijo Schnablom, kot tudi na socialni in izobraževalni ravni. Predvsem od njenega neutrudnega dela kot priča časa so profitirale mnoge generacije dijakov in dijakinj.
Katja Sturm-Schnabl je odraščala v Svinči vasi. Njeno otroštvo na kmetiji je bilo lepo, dokler ga niso nacisti 14. 4.1942 prekinili. Medtem ko sta bila starša v mestu, so esesovci vdrli v hišo. Katja, ki tedaj še ni obvladala nemščine, je le zaznala, da se dekli in teta jočejo ter da jih možje hočejo spraviti na nek drug kraj. Deklica si je mislila: »Brez svojih staršev nikamor ne grem.« Katjin prvi vtis nacistov je bil, da ne znajo lepo govoriti, ampak samo vpiti. Otrok je menil: »Ljudje torej niso. Ampak tudi živali ne, ker tiste so nežne in tople. Morajo torej biti nekaj drugega.« Družina je bila tri leta in pol internirana v taboriščih Rehnitz in Eichstätt. Njeno sestro Veri je umoril zdravnik v taborišču. Vrnitev leta 1945 skoraj ne bi uspela. Vlak s preživelimi se je v Beljaku ustavil in angleški vojaki jih niso pustili izstopiti. Mislili so, da niso žrtve, temveč kriminalci. Tedanja deželna vlada je rekla, naj jih pošljejo nazaj v Nemčijo ali pa naprej.
Po vrnitvi se ni govorilo o deportaciji slovenskih družin. Reklo se je, da so bili »na dopustu«. Katja, ki se v taborišču ni smela izobraževati, je morala nadoknaditi štiri leta šole. V šoli otroci niso hoteli govoriti z njo. Bila je izolirana. Učitelji niso imeli strategij, kako ravnati v tej situaciji. V gimnaziji sta bila antifašista le profesor zgodovine in profesor filozofije. Od drugih učiteljev in učiteljic je doživela diskriminacijo. Po gimnaziji je Katja posebej na pobudo mame začela študirati. Mama je namreč vedno rekla: »Najboljši poklic za žensko je poklic univerzitetne profesorice.« Katja je študirala slavistiko, južnoslovansko literaturo, ruščino, umetniško zgodovino in bizantinistiko. Leta 1973 je začela delati na Avstrijski akademiji znanosti. Od leta 1984 do 2016 je poučevala južnoslovansko literaturo in kulturno zgodovino na Inštitutu za slavistiko Univerze Dunaj.
Kot Marie Jahoda tudi Katja Sturm-Schnabl nikoli ni bila zadovoljna z danim družbenim stanjem, ampak si je vedno prizadevala za pravičnejši svet. Himmer je citiral nagrajenko: »Demokracija je naš največji zaklad.«
Katja Sturm-Schnabl je ob podelitvi nagrade izjavila, da je to, kar si trenutno najbolj želi, da se mladina čim več nauči.
Iz rubrike preberite tudi