Mimoidoči si lahko v središču Maribora ogledajo zanimivo in poučno razstavo o zgodovini judov, na velikih panojih v mestu ob Dravi.
V središču Maribora, za frančiškansko cerkvijo in vzdolž domače banke, so konec tedna odprli razstavo Judovska zgodovina Maribora, ki so jo pripravili v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga.
Razstava na velikih enajstih stojalih na ulici z najdaljšim imenom v Sloveniji, namreč Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, v coni za pešce ponuja 22 velikih panojev s poučnim tekstovnim in bogatim slikovnim gradivom. Na njih v eni smeri spremljamo razvoj judovske skupnosti v mestu ob Dravi v srednjem veku, vse dokler jih kralj in kasnejši cesar Habsburžan Maksimilijan I. leta 1497 ni izgnal iz notranjeavstrijskih dežel, torej tudi iz Štajerske in Maribora. V drugo smer pa potujemo skozi novejšo zgodovino judov v mestu od 19. stoletja do najhujšega zločina nad ljudmi, holokavsta v času nacizma.
Ob otvoritvi nam je direktor Sinagoge Boris Hajdinjak v Mariboru povedal: »Judje so v Maribor prišli verjetno v 13. stoletju, v 14. in 15. stoletju pa so bili že vplivna skupnost ne le v mestu, temveč tudi širše. Ampak Maksmilijan I. jih je izgnal zaradi zahtev aristokratskih stanov. Vendar se je ena družina, družina Arona Bogatega, kot se je imenoval, v Trst preselila tik pred izgonom. Člani te družine so se iz Trsta preselili še v Gorico in Gradišče in kasneje dobesedno po vsem svetu. Njihovih potomcev, ljudi s priimkom Morpurgo, v raznih državah danes živi okoli 2300. Kakšni dve generaciji po tem, ko je Aron prišel v Trst, so njegovi nasledniki dobili priimek po italijaniziranem imenu za Maribor Morpurgo. Izgon je zakrivilo plemstvo na Štajerskem, na Koroškem in še drugje; kralju je plačalo judovske dajatve za deset let naprej, da izžene manjšino, ki mu je postajala konkurenčna pri poslih. No, na Kranjskem, malo kasneje, pa so dajatve vplačali meščani. Izgon judov iz Kranjske se je zgodil 1515, to pa je tudi letnica naših kmečkih uporov. To pomeni, da so se stroški, ki jih je dežela imela z izgonom, prenesli na tlačane.« Hajdinjak še poudarja, da je treba vedeti, da v teh izgonih nihče ni bil ubit, so pa seveda drugje bili pogromi, kjer je tekla kri.
Potem je bil Maribor stoletja brez judov, ki pa so se zopet začeli naseljevati vanj sredi 19. stoletja. »Indici kažejo, da so prvi judje k nam, sploh v Prekmurje, prišli že v 18. stoletju z avstrijskega Gradiščanskega. To kažejo tudi njihovi priimki, recimo, Rechnitzer, saj je Rechnitz kraj na Gradiščanskem. V izseljevanje jih je silil ogrski dedni zakon, saj razen prvorojenca v judovski družini drugi niso smeli dedovati. To še niso bili bogati tovarnarji, bili pa so iz vseh drugih slojev, res pa, da večinoma zaposleni v terciarnem sektorju. Toda če so bili judje v Prekmurju lahko v svobodnih poklicih, torej zdravniki, odvetniki, v Mariboru teh poklicev niso opravljali. Prva zdravnica judovskega rodu je bila v Mariboru šele Klara Kukovec, ki je sem prišla iz ukrajinskega Hersona. Zabavno je, da se je pred poroko pisala Doktor. Tudi njeno zgodbo imamo na razstavi. Prvi judovski kapitalisti so v Maribor prišli iz Češke in prvi iz kraja Nachod je prišel sem leta 1922 in se je tudi pisal Doktor. Še en judovski kapitalist, Löbl, je tovarno postavil v Melju, vendar se je pri nas preimenoval v Lariča. Njegova družina je leta 1940 slutila napad nacistov na Jugoslavijo in se je preselila v New York. Za to razstavo sem bil v stiku s sinom Pavlom, ki ga je v telovadbi imel najslavnejši slovenski olimpionik Leon Štukelj. Žal je ta Pavel Laric, kot se je pisal v ZDA, umrl v pandemiji koronavirusa.«
Tudi prva slovenska radijska moderatorka na slovitem britanskem BBC v Londonu je bila judinja iz Maribora. Ko je bila še otrok, se je njena družina Hirsch takoj ob vzponu nacistov v Nemčiji, torej že leta 1933, iz okolice Nürnberga preselila v Maribor. Leta 1938 je prišla v London in nato leta 1941 na BBC, kjer je z radijskimi oddajami v slovenščini Liza Hirsch, poročena Houlton, pripomogla k porazu nacizma.
Take in podobne zgodbe, ki pa se za premnoge mariborske jude končajo tragično, namreč v Auschwitzu, razkriva odlična mariborska razstava, ki je odprta do 18. avgusta.
